Aransko otočje in Miss Penny
Ko smo pozno popoldne pristajali na otoku Inishmore (Arain Mhor), največjem od treh Aranskih otokov, je neusmiljeno deževalo, hud zahodni veter je premetaval ladjo in valovi so butali ob pomol in ladjo hkrati. Tam sredi zavese dežja in vse sivine pa je bila sredi pomola med dvema hecnima kombijema, miss Penny.
Nisi je mogel spregledati. Zanimivo je, da sem si jo predstavljala zelo podobno. Imela je živo rdeč dežni plašč, modro čepico na glavi, rdečkasti kodri so silili izpod nje in bili vsi mokri, čez očala je tekla voda, na nogah je imela zelene gumijaste škornje, ona pa je povsem mirno gledala izkrcanje.
»BELIEVE ME, YOU’LL NOT MISS ME…« mi je rekla dve uri prej po telefonu, »I’ll wait you.«
Seveda, miss Penny, kako bi Vas mogel kdo zgrešiti!
Na drugi strani zaliva, v katerem je odlično naravno pristanišče, stoji med travniki, pašniki in kamnitimi ogradami njen penzion oziroma »guest house«.
TIGH FITZ – Pokaže se sredi dežja, vetra, megle in sivine.
Tigh Fitz je nekaj najlepšega, kar se mi je Irskem, ki jo obožujem, pripetilo. Pa lahko verjamete, da poznam celo paleto namestitev od divjega hostla Barnacles v mojem ljubem Gallwayu, do pet zvezdničinega hotela v Killarneju, ob jezeru.
Ampak penzion naše Penny je presegel vsa pričakovanja.
Ko smo vstopili, smo prišli v nov svet. Zadišalo je po nekih travniških rožah, bilo je zelo svetlo, ker je Penny prižgala vse luči, še tiste najmanjše, ki bi bile običajno prižgane le ponoči. IN BILO JE TOPLO. SREDI AVGUSTA TOPLO. Nezavedno sem se dotaknila radiatorja … nežna toplota se mi je potegnila čez telo, saj ni res. In potem pohištvo, stene, lesene stopnice v gornje nadstropje, prelepe sobe s stilnim pohištvom v svetlem lesu, železne postelje s snežno belimi rjuhami, vaze z rožami z otoka, tu in tam kak predmet, kot da je postavljen po naključju … pa ni bil, vse je bilo namensko, prelepo. Še čokoladice in vrečke s kavo in čajem so se barvno ujemale z vsem.
In miss Penny. PENNY JE BILA KOT VILA IZ OTROŠKIH PRAVLJIC, samo da je bila resnična. V hodniku sleče svoj rdeči dežni plašč, ga mimogrede otrese in obesi na steno, enako naredi s svojo veliko noro kapo, vrže z nog še gumijaste čevlje.
In spodaj? Kaj ima Penny pod plaščem? Ne boste verjeli! VELIKO RUMENO OBLEKO. Kot eno samo veliko rumeno sonce je sredi dežja in sivine atlantskega dneva …
»NO, PA SMO TU«, reče preprosto.
»Dobrodošli v mojem malem raju. Najprej bomo pili čaj, potem vse drugo.«
Ne morem odmakniti oči z nje. Je sploh resnična?
Kaj pa, če je res dobra vila? Tega še sedaj ne vem.
Spili smo čaj, dobili sobe, dež se je umiril, oblaki so se razgrnili in za hip smo videli celo odhajajoče sonce.
Sobica je čudovito preprosta in lepa in dišeča. Dobesedno padem izpod tuša v bele rjuhe …
Jutro je sanjavo. Jutranje meglice že preganja sonce. Dežja ni več, veter se je potuhnil. Ko pogledam skozi okno, je pred mano sanjski prizor. Velik rejen osliček, le dva metra stran, mi gleda naravnost v oči. Češ: »Kaj pa ti tukaj?«.
Malo naprej se mirno pase še en sivček, poleg njega pa rjav konjiček, ki ima čudovite gamaše iz dolge dlake, kot zaščita pred mrazom. Kako krasna je narava s svojimi prilagoditvami!
Nekaj diši od spodaj.
Miss Penny kuha zajtrk. Zdaj vem, zakaj včeraj ob osmih zjutraj ni utegnila govoriti z mano. Ker ona ne PRIPRAVLJA ZAJTRK ampak KUHA zajtrk. PENNY …
Tokrat je v veliki roza obleki z belim predpasnikom. Fižol brbota v kozici, slanina se peće in krvavice tudi, klobasice veselo cvrčijo, jajčka v drugi ponvi, omlete z zelišči v tretji … Pečen paradižnik se rdeče sveti.
Mlada Aranka pridno streže. In se smehlja, še irsko slano maslo prinese, razne marmelade; borovničevo, brusnično, črno robido … mmmmm …
Zdaj tudi vem, zakaj se je miss Penny zgrozila, ko sem predlagala 40 minutk za zajtrk! Ura in pol, če seveda ne več!
Ko smo vsi postreženi, in veselo mljaskamo, pride v jedilnico še miss Penny, z rdečimi lici od truda in nas vpraša, če smo ok in če je zajtrk v redu …
Joj, saj to je vendar skoraj žaljivo vprašanje, to je bil NAJBOLJŠI ZAJTRK NA NAŠI POTI!
S kolesi po Arancih?
Vas zanima? Berite naprej … naslednjič …
Vodička Daša
