Piše: vodnik Iztok Mervič

Ja, prav gotovo je to tista prava stereotipna Brazilija – Rio, samba, nogomet in zagorela telesa na Copacabani … Ni pa še zdaleč samo to, to je le delček vsega kar ponuja, da sploh ne govorimo o njenih naravnih lepotah in kulinaričnih avanturah. Njen največji zaklad pa so nedvomno njeni ljudje – in njihov nalezljivi, šarmantni nasmeh ter njegova čudežna moč. Nasmeh, ki te omami, ki te začara in v katerega se zaljubiš.

Brazilija je namreč dežela, ki močno goji pripadnost skupnosti, zato so otroci vzgojeni z zelo močnim občutkom za družbo in odrastejo v izjemno družabne osebe. Medosebna povezanost je močno poudarjena, zato Brazilci ne izgubljajo priložnosti za druženje in za zabavo. Prepričan sem, da tudi vso to sonce ne more prav močno škoditi in pripomore nekaj k temu … Brazilci ljubijo ljubiti, zato je tudi način, kako se zapeljujejo povsem drugačen od tega, kar smo navajeni npr. Evropejci.


Na drugi strani tudi dame ne boste prikrajšane za neosladno pozornost in tiste »prave besede«, ki so baje v vse večjem primanjkovanju v naših zahodnih kulturah. Za nagrado vas bo nasmejani Brazilec najverjetneje povabil še na ples, vas »po moško« prijel in odplesala bosta v Ljubljanico … Hočem reči, malo nižje dol po Copacabani v morje …
Vendar možakarji pozor! Brazilke so potem, ko ste enkrat ujeti v mrežo njenih čarov, sicer izjemno hvaležne, če le uspete ohranjati moško odločnost in ji namenjate dovolj pozornosti, po drugi strani pa postanejo zelo zelo ljubosumna bitja, saj dobro vedo, na kakšen način se dogajajo stvari tukaj … Ampak to je že druga zgodba …
