Piše: vodnik Matjaž Rajh
Zanimivo se mi zdi, kako so ljudje vedno znova presenečeni, ko jim povem, da odhajam v Iran. Reakcija je nadvse zanimiva. “V Iran greš? In kaj boš tam? Ni tam nevarno?” so po navadi vprašanja, ki sledijo. No, glede na vso proti-propagando, ki jo izvajajo mnogi mediji, je to precej razumljivo. Vendar pa je resnica precej drugačna.
Tisti, ki so po Iranu že potovali, se tega dobro zavedajo in nisem še spoznal človeka, ki mu ta dežela ne bi bila všeč. Obstaja pregovor, ki pravi, da ljudje naredijo kraj, in v kolikor imate radi ljudi, vam bo Iran zagotovo všeč. Iranci so namreč zelo družabni, radovedni, pozorni, ustrežljivi in noro gostoljubni. Če ima popotnik vsaj kakšen dan časa, bo skoraj gotovo povabljen na dom na večerjo ali kaj podobnega. Ko sem sam hodil naokoli, so me vsak dan vabili na čaj, vodno pipo, sprehod, kosilo itn.. Kjer so imeli na voljo internet, mi, ker sem bil tujec, skoraj nikoli ni bilo potrebno plačati za uporabo. Počutil sem se, kot da sem pri vseh v gosteh. Celo ko mi je nekega dne v taksiju iz žepa zlezel telefon in sem to, da ga pogrešam, opazil šele po skoraj 400 prevoženih kilometrih, sem ga po fantastični izkušnji dva dni kasneje dobil nazaj. Skratka, gre za deželo dobrih ljudi, ki se čutijo dolžni narediti prav, zato ker je pač prav. Da, ob marsikaterem posamezniku sem se tudi sam večkrat počutil majhnega. Ampak nič zato, saj nam tudi potovanja odpirajo obzorja in tudi tako po malem sami rastemo.
Poleg ljudi pa je v Iranu tudi marsikaj za videti. Ima strašno dolgo in zanimivo zgodovino in je zmeraj nekako predstavljal most med Vzhodom in Zahodom. Celo našega Vladimirja Bartola je nek poseben kraj s svojo zgodbo tako zamikal, da je iz te podlage napisal svoje življenjsko delo Alamut. Pa kdo ni slišal za Saadija, Khayama in Hafeza; slavne perzijske učenjake-pesnike, ki še danes navdušujejo množice. Res da so ljudje predvsem šiitski muslimani, vendar tu živijo tudi pripadniki sunitske tradicije, aleviji, pa tudi kristjani, Judje, zoroastrijanci in nakaj bahajcev. Le slednji ne smejo graditi svojih templjev, si je pa zato vredno ogledati svete hiše drugih. Arhitektura je čudovita, bazarji pisani blodnjaki. Na veliko pridelujejo datlje, pistacije, žafran, vrtnice ter pobirajo kaviar in to so njihovi najbolj znani pridelki za izvoz.
Iran je prav gotovo dežela, vredna obiska, saj ima gostu marsikaj za ponuditi. Če ga še nimate na svojem spisku, ga le dodajte 🙂 !
