Korzika – otok posebnih doživetij

Piše: vodnik Nejc Košnik
V letošnjem letu smo pri Agenciji Oskar ponudili novo potovanje – Atraktivno Korziko. Stvar smo zastavili malo drugače. Potovanje poteka s kombiji, spimo nekaj dni v šotorih in nekaj dni v hotelih, zajtrke večinoma pripravljamo sami in v program je vključene veliko hoje oz. pohodov.

Najprej nekaj o Korziki

Korzika je četrti največji sredozemski otok, velika je za slabo polovico Slovenije. Nahaja se v bližini italijanske obale, spada pa pod francosko oblast. Osrednji del otoka je precej gorat, preko 70 vrhov namreč dosega višino nad 2000 metrov. Ob obali pa najdemo majhna pristaniška mesteca in sanjske plaže.
Korziška zgodovina je pestra in razgibana. Prvi prebivalci so tu živeli že več kot 8.000 let pr. n. št. in nekateri od njih so pustili za seboj nenavadne naselbine in kamnite menhirje, ki jih lahko občudujemo v številnih arheoloških najdiščih. Kasneje so si oblast izmenjavali številni osvajalci: Feničani, Grki, Rimljani, Pisanci, Genovežani, Angleži in Francozi. Vsak od njih je pustil svoj pečat na otoku, pa naj bodo to kostanjevi gozdovi, citadele starih mest, ceste ali kaj drugega.
Vendar Korzičani so tu ostali in izoblikovali svoj karakter. Gre za ponosen narod, ki je le 14 let v zgodovini užival v lastni samostojnosti. In tuja nadvlada je v veliki meri pripomogla k razvoju korziških stereotipov – krvno maščevanje ali vendetta, mafija, hladnost do tujcev. Korzičani so tudi ljubitelji kostanja, fig, svinjskih izdelkov in sirov.

Gore in morje

Vendar pravo Korziko spoznamo na potovanju. Selimo se iz obalnih področij v gorate predele, vzpenjamo se na vrhove, ki nam ponujajo čudovite razglede in gorska jezera, spimo v kampu ob tolmunčkih, se kopamo ob slapovih in raziskujemo korziške vasice in mesteca.
Med obalnimi mesti sta moja favorita sigurno Calvi in Bonifacio. Calvi je tretje največje mesto na otoku, nad katerim se dviga čudovita citadela. Med drugim so tam tudi ruševine domnevne rojstne hiše Krištofa Kolumba. Ste vedeli, da je bil rojen na Korziki?
Bonifacio pa je čisto druga zgodba. Mesto je postavljeno na pečini in je veljalo za neosvojljivo skozi celotno zgodovino. Iz vrha pečine do morja pa vodi 127 stopnic, ki so bile po legendi izklesane v eni noči. Besede ne opišejo občutka v tem mestu, ne glede ali si ga ogledate z ladjico (vsekakor priporočam) ali peš skozi male uličice.
Med naravnimi znamenitostmi se vsekakor splača pogledati znamenite Les Calanches. Gre za skale nenavadnih oblik, ki jih večerna svetloba še posebej lepo obarva. Niso zaman na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Potem so tu številni slapovi, doline, soteske, plaže in še in še.

Posebno doživetje

Korziko pa posebej doživimo, ko po njej potujemo s kombiji. Po ozkih cestah nas spremlja korziška glasba, srečujemo na pol divje prašiče, koze in krave. Vsake toliko se dva avtomobila komaj srečata, ker ni dovolj prostora. Ob cestah nas ob obali spremlja makija, v notranjosti pa kostanji in borovci. Vmes se ustavljamo, da naši pogledi lažje ujamejo razglede, ki jih ponuja narava.
Vsekakor je vredno. Dobra volja, skupinski vzponi in skupno pripravljanje hrane pa skupino še bolj povežeta kot po navadi.