Piše: sopotnica Katja
Mojih nekaj
PRVIČ,
ki jih razume le tisti, ki je bil na Šrilanki

  • potovala z Oskarjem.
  • pakirala, kot da grem za en teden v Umag.
  • presekala zimo.
  • v tropih.
  • vožnja s tuk-tuki.
  • piton okoli vratu.
  • videla pijavke, a je na žalost nisem nahranila.
  • kopanje v džungelski reki.
  • bila prepričana v živo, da ima tudi slon varovalno barvo. Kljub nekaj metrski razdalji smo vsi v džipu gladko spregledali nekaj tonskega slona, ki se je »skrival« za skromnim grmičem.
  • jedla papajo – se še navajam na okus.
  • bila pokrita z rjuho »za pokrivat anakonde«.
  • bila oblečena v sari.
  • s klimo preganjala žužoslave.
  • s cimro do onemoglosti trenirala smejalne mišice – sosedje v hotelu, moje opravičilo za nočne napade smeha.
  • imela drisko na potovanju, ki je po enem dnevu misteriozno izginila, kot se je bila pojavila.
  • videla neskončna riževa polja in vijugaste čajeve nasade – verde que te quiero verde.
  • pozabila na datum in spraševala, če me bojo opozorili, kdaj moramo pakirati.
  • nisem štela, kdaj bom spet jedla čokolino.
  • s paličico za čiščenje ušes brskala v vtičnico.
  • fotografirala kot japonski turist.
  • prvič na Silvestrovo mrknila že malo po 0:00 – Adamov vrh in nekaj minut plesanja z domačini na »guča muziko« je naredilo svoje.
  • ležala pod palmami cel dan in se počutila koristno za ekosistem.
  • prvič zgolj preganjala komarje in jih ne z največjim veseljem treščila, če so mi brenčali okoli ušes – v deželi budizma pač premisliš o posledicah.
  • imela frizuro na petardo po ayrunvedski masaži glave.
  • jedla bivolji jogurt, ne da bi pomislila, a je bil prej v hladilniku.
  • bila do gležnjev v vodi sredi tropskega naliva. Pomembno pa je imeti pisan parazol.
  • spala pod mrežo proti komarjem.
  • videla in vračala toliko nasmehov.
  • pokala »crackerje« na božični večerji – tokrat se bodo želje uresničile, kajne?
  • potovala s skulirano skupino!!!!!!!!
  • dojela, kako fino so se počutili domačini, ko so gledali hordo Slovencev, ko tolče po vročem asfaltu proti slapu – zgodovinsko utečena optika belih, nadrejenih, vozečih in drugopoltih, podrejenih, hodečih se je končno obrnila.
  • se počutila, kot da izstopam iz turističnega kataloga: en dan na peščeni plaži, drugi dan v zasneženi Sloveniji z lopato v roki.

KAJ ME TOREJ ZADRŽUJE, DA NASLEDNJE LETO NE NAPIŠEM ŠE EN PRVIČ VEČ?