Razigrani Portugalski kalejdoskop

Petega dne zjutraj je v skupini spontano završalo. Ko smo se v čarobnem Amarantu po zajtrku v oblačnem in hladnem vremenu usedli na avtobus, sploh nismo vedeli, kako naj se počutimo. Vse glavne portugalske znamenitosti (Lizbona, Porto, Coimbra … ) so bile za nami, pred nami pa trije dnevi brez konkretnih pričakovanj – sama neznana imena in neoprijemljivi obeti.

A že po prvem postanku na »Miradouro« z izjemnim pogledom na vinograde ob reki Duoro so se nam zaiskrile oči in skupino je prežela židana sproščujoča volja. Kot na povelje smo začutili, da je danes nekaj drugače. Ni bilo več skrbno odmerjenih turističnih ogledov, temveč skrbno izbrana prelestna narava, bele hiške sredi vinogradov in sproščeno vzdušje. Vsi smo zažareli, razposajeno smo korakali po grebenu med dvema panoramama. Tako se zgodi vselej, ko se Portugalski kalejdoskop prevesi iz turističnega v spontani del. Dopoldne smo zaključili z obiskom Quinte, nasrkali smo se Portovca in se odprli kopici drobnih doživetij.

Sledil je vzpon na Alto Plano, visoko planoto, na kateri je granit zamenjal škrilavec, vinogradi pa so se umaknili neskončnim nasadom mandljev, kostanjev in oljk. Kot otroci smo se zapodili v čudovit gradič srednjeveškega Penedona in ga raziskali. Sredi ničesar smo se sprehodili do predzgodovinskega Dolmena in brez razloga nam je bilo ful lepo. Za konec dneva smo raziskali še šarmantni Trancoso, kjer smo okušali sardine v čokoladi, obiskali sinagogo in oh in sploh, na gradu pa nas je upravnica vprašala kako velika je Slovenija, ko pa ta kraj »bogu iza nogu« obišče toliko slovenskih skupin 😊.

Šesti dan pa je bil že šesti najlepši dan na potovanju! Skozi dežne meglice smo jo udarili proti vrhu najvišjega portugalskega gorovja Sierra Estrella in ko smo prišli nad meglice, se nam je prikazala vražja pokrajina granitnih balvanov, ki kar vleče na sprehod in odpira duha. Veličastno! Po osvojitvi vrha smo na enem izmed postankov obnemeli – toliko čudovitih rumenih rož vseh barv nismo pričakovali. Bili smo očarani. In vonj … mmmm …

Višek pa nas je čakal v Monsantu, kjer smo se zdaj že razigrani sopotniki zapodili po strmini proti gradu in z vsakim korakom težje hodili. Gor pa se je zgodilo nekaj presežnega – razkropili smo se in uživali v neverjetnih granitnih konturah, pogledih in prizorih. Kot otroci smo bili, razposajeni, srečni, izpolnjeni … Še portugalski voznik, ki sem ga spravil gor, je bil srečen, tudi on je bil prvič tu, sedel je na skali in bil očaran – kako lepa je Portugalska!!

Sedmega dne se potovanje začenja umirjati. Skozi valoviti neskončni Alentejo potujemo skozi morja plutovcev granitnemu Estremozu naproti. Vzpnemo se na stolp z neverjetnim pogledom, tavamo po marmornih ulicah, zajemamo dih na trgu s cvetočimi žakarandami, z domačini pijemo kavico za 60 centov in se nastavljamo objektivu radovednih domačinov, ki želijo ujeti trenutek zgodovine, ko skupina tujcev vstopi v njihov kraj. »Kje ste turisti; zadnji, ki so bili tukaj, so že davno mrtvi«, slišimo v portugalščini. Ne razumemo: narečje pač. 😊

Za konec čarobnega dela »neznane« Portugalske nas preseneti lepa Evora, kjer se vsa zgodovina in sedanjost pomešajo v elegantno mesto znotraj obzidja. Tam je za vdihovat vzdušje in vonj po portugalskem jugu. S prostim večerom na lizbonskih ulicah zaključimo s Portugalsko, ki nas je najbolj presenetila prav tam, kjer smo najmanj pričakovali.

Lep pozdrav, Oskar

Tags: Portugalska

Na pot smo odšli v ponedeljek; 24 sopotnikov in ŠTIRJE!! vodniki. Kajti to potovanje smo izbrali tudi kot končno dejanje letošnje vodniške šole za tri novince v vodniških vrstah Agencije Oskar. Vsi trije »mladi« vodniki so za prvomajske praznike že uspešno vodili ter s tem preživeli ognjeni krst. Zdaj pa je pred novoletnimi vodenji na vrsti še nadgradnja – vpeljevanje v skrivnosti ustvarjanja zgodbe in potovalnih vzdušij ter piljenje vodniških spretnosti na živi skupini in živem potovanju; pod vodstvom tistega, ki je vse skupaj ustvaril.

Pravi izziv je bilo sestaviti scenarij, po katerem bomo štirje vodniki delovali enotno kot eden, saj smo vodniki precej individualistična bitja in ima običajno vsak izmed nas svoj izrazni stil. Izrazita drugačnost vsakega od nas bi verjetno razstrelila skupinsko vzdušje. Zato smo sprejeli izziv usklajevanja – da delujemo enotno, in prav težnja k enotnosti in usklajenosti je postala gonilna usklajevalna sila, ki ima izjemen izobraževalni potencial.

Potovanje Portugalski kalejdoskop 8 dni je idealno potovanje za tak podvig – je izjemno vsebinsko pestro, prav tako pa tehnično zelo zahtevno. V prvem delu od Lizbone do Porta je tehnika vodenja bolj turistična, saj potujemo pretežno po turističnih krajih. V drugem delu pa se potovanje nadgrajuje z bolj doživetim pristopom in doživlja vrhunec v portugalski samobitnosti; zato je že od začetka treba pripravljati skupino na »preseganje pričakovanj«. V tednu dni se zvrsti množica zgodb, in z dobrim vodenjem lahko tudi klasično turistično potovanje postane nepozabno doživetje!

Danes (drugi dan potovanja) smo v Lizboni in Sintri že ustvarili odličen dan. Vzpostavili smo sistem – trije gledamo, ko eden dela. Ob vsaki priložnosti hitro stopimo skupaj, analiziramo in ugotovimo, kako je šlo in kako bi lahko bilo še bolje. Učinek je takojšen – odpadajo mašila, izboljšuje se retorika in struktura predavanj, vse boljša je tehnika vodenja ter osmišljanje vsakega dejanja v ustvarjanju zgodbe celega potovanja. Taka vodniška vaja je za vsakogar neprecenljiva, saj običajno vodnik deluje sam in je za svoje pomanjkljivosti slep, s tem pa tudi zaprt za lasten razvoj.

Mi pa bomo na tem potovanju naredili svetlobni preskok in prepričan sem, da se bojo do konca potovanja vsi moji mlajši kolegi po kvaliteti vodenja in ustvarjanja vodniških nadgradenj lahko enačili s starejšimi kolegi. Prvi Mitja vas bo že to poletje vodil po Islandiji, drugi Mitja po Albaniji ter Portugalski z Madeiro, Monika pa bo z vami v Romuniji in Bolgariji. Menjava vodniške ekipe v Agenciji Oskar poteka gladko in z velikim potencialom, da bo prenovljena ekipa že letošnje poletje najboljša vodniška ekipa, kar jih je Agencija Oskar imela do zdaj.

Portugalska pa – ej, ta je v maju prav neverjetno najlepša! Lizbona je odeta v vijolične barve cvetočih žakarand, vreme je ravno prav toplo, da ni premrzlo in ne prevroče, dežela buhti od bujnega zelenja in rož na vsakem koraku, v zraku se čuti vitalnost in življenje, umirjeni prijazni domačini pa potovalnim trenutkom vdihujejo čutnost in vzdušje. Prav čudovito se je prepustiti tej mehki, čutni deželi, da je uresničevanje poslanstva z novimi vodniki pravi užitek.

Pošiljam vam nekaj prvih fotografij iz majske Lizbone. Da boste tudi vi užili nekaj tukajšnjih radosti. Mi pa potujemo dalje. Vsak dan bo ena zgodba, ki se bo nevidno tkala v Veliko potovalno zgodbo celega potovanja. Že danes so mi nekateri sopotniki povedali, da se jim že drugi dan zdi, kot da bi potovali že zelo dolgo in da je domača stvarnost nekje daleč nazaj. Veselica se bo začela 5. in 6. dan, ko bo skupina tako vpeta v potovalni »tukaj in zdaj«, da bodo že vsi pozabili, da smo sploh kdaj bili v Lizboni.

A bo to trajalo le do konca potovanja, da posnamemo prav vsak kader v najboljšem doživetju. Že ob vrnitvi domov se bodo obudila vsa doživetja, vsakdo med nami pa bo lahko ustvarjal svoj potovalni film. Na vodi čutim, kako lepo potovanje je pred nami …

Lep pozdrav v domovino,

Oskar

[Pokaži diaprojekcijo]

Tags: Portugalska