Neandertalec je še vedno v nas samih. To so naši strahovi,… koliko in kaj ga bomo poslušali pa je odvisno od našega vlaganja v osebno rast.

*    *    *

Neandertalci so že izrinjeni, vsaj v Agenciji Oskar.

*    *    *

Neandertalci so bili intiligentni, vendar za razliko od človeka niso bili sposobni abstrakcije, simbolnega mišljenja in samozavedanja. Ljudje so z razvojem jezika, kulture, družbe … doživeli napredek, ki je bil ključen za nadaljnji razvoj in uspeh. Samozavedanje je ključno za razumevanje nas samih in sveta.

*    *    *

Moderni človek je izpodrinil neandertalca, ker se je bil sposoben hitreje in bolje prilagajati spreminjajočemu okolju in različnim situacijam. Naše delo pa je na nek način zelo povezano s tem – trendi potovanj in potrebe potnikov se nenehno spreminjajo, zato moramo biti prilagodljivi, hitri, odzivni, odgovorni, kreativni, polni novih idej, … da pa smo to lahko, moramo biti zdravi in vitalni (tako v duhu kot telesu) 😊

*    *    *

To povezujem z evolucijo. Enostavno sta homo sapiens in neandertalec v nekem obdobju postala tekmeca, pri čemer je prvi premogel več intelekta in zavesti, zato je z lahkoto tekmeca izrinil. Na kratko – sapiens je bil močnejše pleme (stronger tribe).

Neandertalec me najprej spomni na nekaj primitivnega, z ogromno glavo (ha, kot butalci) na čokatem telesu, na dveh nogah, nekaj maloumnega, kar laufa po savani s kamenim orodjem in vse kar dela je to, da lovi plen, skrbi za hrano in verjetno beži pred sovražniki … skratka, zaostalo bitje brez možganov, ciljev in ambicije po napredku.

Kje smo zdaj? Aha, ljudje.

Ok, razvita bitja z možgani, čeprav marsikomu tudi ti ne delujejo. Vsekakor torej homo sapiens odlikujejo možgani, razmišljanje, konstantna težnja po napredku in nenehnim inovacijam … torej širina na več poljih napram prestrašenemu neandertalcu.

In smo pri želiš/hočeš/moraš, Ajurvedi … želji po napredku v fizičnem ali mentalnem smislu … hrana, odnos do sveta, odnos do samega sebe, preskušanje, odkrivanje, pogum, volja, delo na sebi, vlaganje energije v spremembe, soočanje, preseganje …

*    *    *

Ljudje se ločimo od neandertalcev po dveh dejavnikih: kvaliteti uma in stopnji duševnega razvoja. Gre za preprost zakon evolucije in naravnega izbora, kjer tisti močnejši (v tem primeru pametnejši) izpodrine šibkejšega (manj mentalno in duševno razvitega). Legenda pravi, da so neandertalci izumrli, ker se niso mogli/znali  upreti pojavu inteligentnejših in inovativnejših tekmecev, prednikov modernega človeka-t.i. mislečemu človeku. So se ustrašili poraza in raje izumrli?

*    *    *

Rekel bi, da zato, ker je imel višjo stopnjo zavesti in s tem bolje znal predvidevati stvari vnaprej.

*    *    *

Človek je izrinil neandertalca, zaradi požrtnosti iz intelektualnih razlogov oz. na kratko – ker  ga je »pojedel«.

*    *    *

Neandertalec ni imel izbire med morati ali želeti. On je moral delati stvari, da je preživel. Predvidevam pa, da so bile gotovo že pri njem stvari, ki jih je želel početi npr. seks 😊 (takrat, ko se ni samo razmnoževal).

*    *    *

Neandertalce smo  protjerali zbog straha, ega  i lijenosti.
Mi smo neandertalci s puno manje empatije nego oni čije nasljeđe nosimo u sebi.

*    *    *

Moja teza je, da jih nismo izrinili.
Prišlo je do mešanja več vrst, homo sapiens, neandertalci in še ostale, za zdaj ne toliko znane rase.
V nas se še danes pretaka kri in geni neandertalcev.

*    *    *

Mogoče bom udarila mimo, ampak je mogoče odgovor v večji povezanosti?

*    *    *

Neandertalec je trmast, ki deluje po naučenem oz. spominu. Novi situaciji se ne zna spontano prilagoditi. Je ”zver” navad 😊. Tega danes kličemo naš drugi JAZ – naša podzavest.

Ljudje smo vrsta, ki imamo nekaj več od neandertalcev – to je zavest. Ta namreč sodi po trenutnem navdihu/situaciji. 

Visoko razviti možgani so za razvoj naše vrste omogočili: sposobnost abstraktnega razmišljanja, govor, samoopazovanje, domišljijo in odlično reševanje problemov vseh vrst.

Tako smo jih počasi uspeli izriniti iz našega okolja…vendar pa je v vseh nas ta ”neandertalec” še vedno močno prisoten – navsezadnje si z njimi delimo gene 😊.

Na izbiro imamo, da prisotnost ”neandertalca v nas” zavestno sprejmemo in si ga skušamo razložiti – tu nastopi verjetno kot pomoč Ajurveda.

*    *    *

Neandertalski Evropejci so bili še bolj sposobni ljudje, vendar so bili individualisti. Migranti pa so živeli v hierarhično organiziranih tropih, zato so bolje obvladali vse vrste komunikacije in tehnologije in so v obvladovanju narave in družbe postali uspešnejši.  

*    *    *

Ljudje so izpodrinili neandertalce, da bi dokazali svojo lastno vrednost, pomembnost, izpopolnjenost, blagostanje.
Žal pa imajo nekateri ljudje tudi danes še vedno težave s sprejemanjem drugačnosti, zaostalosti, posebnosti.

 

Piše: vodnica Daša G. M.

Ime mu je Mbarek. V nekem trenutku mi je bilo dano, da sem ga lahko klicala z njegovim pravim imenom Nbaa.

Maroko-puščavaBližali smo se Merzougi. Bila je strašna vročina. V senci so danes izmerili 48 stopinj C. Na poti smo se ustavili v mestecu Erfoud. Tu so številne kamnoseške delavnice. Bilo je bolj iskanje sence in hladu. Vseeno sem mojim sopotnikom uspela razložiti skrivnostno okamenelo življenje v tem območju zadnjih najjužnejših delov Atlasa, ki se  počasi niža v Saharski ravnik. Ogromni amoniti, zbrušeni do sijaja, so prav vse navdušili, pa razni polži, morske vetrnice, školjke in vse, kar je ostalo odtisnjeno v kamnu, ki se je milijone let nabiral na dnu morja. Kamen nas popelje nazaj, 200 milijonov let in še več, ko je ta del sveta pokrivalo morje, preden sta se afriška in evrazijska plošča spet začeli bližati druga drugi.

Sledijo dateljni v Risaniju. Risani je zadnje mestece na jugovzhodu Maroka, potem je le še vasica pod prelepimi sipinami Merzouga, čisto na jugu pa še zelo zaprt zaselek Taos. Vsi ne izstopijo, kajti avtobus je danes predmet poželenja …

Tags:

Chejeva zgodba, 18. december

Kuba– Potovanje je bilo boljše od pričakovanj. Organizacija super in doživetja za spomin.
– Super skupina, super vodička v svetu v drugačnem času-pravo doživetje 😊
– Najlepše je doma-v kako lepi deželi živimo! Lepo je iti, a še lepše je priti-domov, seveda.

Kolumbijski vrtiljak, 19. december

Kolumbija 1– Ko premagujem ovire sem vedno nagrajen.
– Ni mi žal, da sem obiskala in spoznala to deželo, Roman pa je po svojih najboljših močeh dal vse od sebe, da nam je prikazal vse čare Kolumbije.
– Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj!
– Vsak dan je enkraten in kar prinese nepričakovanega se izkaže, da sem si točno tega želela.
– Naše geslo ostaja isto: Roman, radi te imamo!

Tags: , , , , ,

Piše: Oskar

Te besede so se mi zapisale ob reševanju skupine iz Balija ob povečani aktivnosti vulkana Agung v začetku decembra 2017. Bil sem navdušen nad dvema resničnostima, v katerih sem se znašel. Ena je bilo splošno medijsko mnenje, po kateri je bil Bali med najbolj nevarnimi kraji na svetu, drugo pa je bila moja resničnost, ki sem jo občutil z vsem bitjem na kraju samem, in je bilo povsem običajno. Članek lahko preberete tukaj.

Gotovo je lažja pot, če se ravnamo po splošnem mnenju, saj nam prinese trenutni užitek, saj so rezultati v glavnem v skladu s pričakovanji. Začnemo pa se vrteti po istih potkah, navada postane železna srajca, tudi ko znane poti niso več najboljše. Ko začutimo željo po nadgradnji se srečamo s splošnim mnenjem, ki nas običajno spet potunka nazaj v ustaljene kroge.

Pri Agenciji Oskar zlahka presežemo uhojene poti. Dovolj je že preskok iz »turistične dvojke« na »doživeto trojko« (oglejte si stile) in že lahko pogumno vstopite v svet pravih potovalnih smislov in moči. Pomembna je le ODLOČITEV, s katero sprejmemo odgovornost za ta preskok. Tudi skok v galaksijo potovanj Oskar plus je vsakemu v zibko položen; ki to želi in je za to pripravljen.

Tak preskok in odločitev je ponavadi skregana z logiko splošnega mnenja in okolice. S tem se izpostavi, začuti lastnodrugačnost in si jo z Agencijo Oskar lahko tudi privošči. Že to je osvežitev v domačem življenju.

Poizkusite – povejte vsem, da ste se prijavili na 16-dnevni Iran. Potem samo opazujte in se muzajte nad reakcijami okolice. Če pa se na 16-dnevni Iran potem še prijavite, lahko zadovoljno ugotovite:

»Človek mora biti močan, da verjame samemu sebi.«

Na potovanju se potem znajdemo v družbi podobnih 😊

Srečno

Človek mora biti močan, da verjame samemu sebi

Tags:

Piše: Oskar

Sveto pismo pravi: »Ko vstopaš v puščavo (na potovanje), vstopi vanjo gol.« Preden vstopiš, sleči svojo osebnost (navade, razvade, čustvene in miselne vzorce ter prepričanja), ter se tako sproščen in razbremenjen navdušuj in čudi razvoju dogodkov, odpri se svežini potovalnega vetra, vsrkavaj gostujočo deželo in se polni z njo … in puščava (potovanje) bo opravila svoje poslanstvo.

Potovanje je idealna priložnost, da si odpočijemo od samega sebe, kakršnih smo se vajeni doma. A le, če se te možnosti zavemo, si jo želimo in smo pripravljeni narediti to, kar je potrebno. Že majhni vložki prinesejo ogromen rezultat.

Vsako potovanje do določene mere omogoča to, o čemer vam pišem. Najboljša za to so Doživeta in Oskar plus potovanja, ki so pripravljena v smeri preseganja pričakovanj sopotnika. V njih je dovolj časa in spontanosti, v človeka vstopajo neprimerno globlje, dovršena zgodba in izkušen vodnik sta podlagi, ki olajšujeta prehod. Pomembno je tudi, da potujemo v skupini sicer sorodnih duš, a vendar čim bolj naključno izbranih sopotnikov, saj nam taka skupina pomaga »sleči« nevidne vzorce.

Pri tem pomagajo značilna drugačnost dežele, tudi daljše vožnje na destinacijo in nazaj in dolžina izbranega potovanja nad dvanajst dni.

 

DOMAČA IN POTOVALNA RESNIČNOST

Poigrajmo se malo z resničnostmi. Predstavljajte si, da obstajata dve resničnosti: domača in potovalna. Ko smo doma, sta obe zliti v eno. Ko pa se odpravljamo na pot, se zgodi čudež – domača ostaja še naprej taka kot je, potovalna resničnost pa se začne od nje ločevati. To je pomemben trenutek.

V času potovanja domača resničnost ostane doma, potovalna resničnost pa teče vzporedno in prosto valovi v vetru potovalnih vzdušij in dogodkov, povsem neodvisno od domače resničnosti. Domače resničnosti na potovanju ni, le navidezno je prisotna v sopotniku, kolikor se je ni zmogel razbremeniti v začetnih taktih potovanja.

Bolj ko se sopotnik razbremeni domače resničnosti (domače obleke) v začetku potovanja, lažje vstopa v potovalni veter, večji je zanos vsakega potovalnega trenutka, bolj neposredno doživlja prelestni potovalni »tukaj in zdaj«, vpet je v trenutek sedanjosti in v neposredni preplet sebe z gostujočo deželo. Uresničuje se smisel in potovalni potencial.

Manj ko se sopotnik uspe razbremeniti od domače resničnosti, težje vstopi v potovalno resničnost. Domači vzorci, navade in pričakovanja motijo potovalno resničnost, jo zatirajo in ubijajo njen potencial. Potovanje izgublja svoj smisel, izzivi postajajo vse težji, doživetje se spusti vse bolj zgolj na tisto, kar potnik plača.

V zadnjih dneh potovanja se začne potovalna resničnost približevati domači resničnosti. Ob vrnitvi se obe spet zlijeta v eno. Ker potovalna resničnost teče hitreje in globlje se zazdi, kot da se doma ni bogve kaj zgodilo, medtem ko je potovalna resničnost prepolna neverjetnih doživetij in zgodb! Zdi se, kot bi minili meseci od odhoda, čeprav smo potovali dvanajst ali petnajst dni.

Prava zgodba se tu šele začenja, kajti pravo potovanje se nikoli ne konča. Potovanje samo je le prvo dejanje, snemanje kadrov. Po prihodu domov pa se potovalna resničnost kot nežna čutna plast vtke v vsak trenutek domačega življenja. Kot sonce nas polni z žarom in inspiracijo, z radostjo in življenjskim pragmatizmom, ter spodbuja osebni razvoj. Pravo potovanje se s povratkom šele prav začne.

Srečno pot, v obeh resničnostih,

Oskar

Bolj ko ob vstopu v potovanje slečemo domača oblačila, večja je naša potovalna nagrada. Če nam to ne uspe, je vsako potovanje predrago. Če nam to uspe, je vsako potovanje podcenjeno glede na učinek. Pri tem ima ključno vlogo vodnik in njegovo razumevanje skupinske dinamike, sopotnikovega dogajanja in potovanja samega. Človeku prijazna potovanja (Doživeta, Oskar plus) nas pri tem podpirajo.

Če nam to uspe, nazdravljamo s šampanjcem. 😊

Potujemo, da se sprostimo od samih sebe

Tags:

Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se