Vikingi ali kdo je odkril Ameriko?
Vikingi so bili bojevniki, ki so med 8. in 12. stoletjem sejali strah med evropskimi ljudstvi, saj so plenili po obalah Skandinavije, britanskega otočja in drugih delih Evrope.
Njihovi predniki so bila germanska ljudstva, ki so se na območje Skandinavije priselila iz severozahodne Evrope kakih 2.000 let pred “vikinškim obdobjem” in so se večinoma ukvarjala s poljedelstvom. Sčasoma so se ta ljudstva začela ukvarjati tudi s trgovino, ki jih je prisilila h gradnji ladij. Postali so najboljši ladjedelci tistega časa. Ladij pa niso uporabljali samo za trgovanje, ampak tudi za svoje roparske pohode in raziskovanja. Ker so bila skandinavska tla bolj ali manj nerodovitna, prebivalstvo pa je sčasoma postajalo vse bolj številčno, so do tedaj miroljubna ljudstva postala strah in trepet Evrope. Napadli so tako bliskovito in divje, da se Evropejci niso imeli časa braniti. Ladje so se v jutranji megli prikazale na obrežjih in s seboj prinesle smrt in uničenje. Kradli so konje in hrano, lovili ujetnike za sužnje ter ropali cerkve zaradi zlata in srebra v njih.
Njihove hitre in lahke ladje z zmaji na kljunih so jih vozile na tisoče kilometrov daleč. Naselili so se na Islandiji in Grenlandiji in bili prvi Evropejci, ki so pripluli vse do vzhodne obale današnjih ZDA, in to več sto let pred Krištofom Kolumbom.
Prva dežela, ki je občutila vikinško pest, je bila današnja Velika Britanija; njej je sledila kasneje še Irska, kjer so se Vikingi prvič tudi ustalili (leta 841 so ustanovili Dublin!). Pozneje so zavzeli še dele Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Rusije ter se tam naselili. Povsod, kamor so prišli, so se kmalu povezali z okoliškim prebivalstvom in se začeli mešati z njim, kar je vodilo v asimilacijo. Hitro so sprejeli krščanstvo in druge navade iz okolja. Konec vikinške dobe zaznamuje leto 1066, ko je normanski vojvoda Viljem Osvajalec premagal angleške Vikinge in postal angleški kralj. Tako se je po tristo letih končala “vladavina” ene najuspešnejših civilizacij Evrope.
Z Vikingi se lahko srečate na naših potepanjih po Skandinaviji … pridružite se nam, premierno to poletje!
Modrost je več vredna od zlata.
Na pot nihče ne ponese vrednejše prtljage
kot sta razum in humor.
Modrost je več vredna kot zlato
in na poti nas čuva pred nevarnostmi.
Iz knjige Tako so govorili Vikingi (prevedla Marinka Košar)