Jemen-Sokotra-Dracaena Cinnabari-Drevo zmajeve krviPred davnimi in davnimi časi je sultanova hči zelo hudo zbolela. Da bi ji pomagal ozdraveti, je sultan javno naznanil, da bo tistemu, ki uspe najti zdravilo za princesino bolezen, podaril vse tisto, kar je v njegovem obsegu – kolikor daleč vidi njegovo oko in tako divje kakor je naš domišljijski um.

K njemu so začeli prihajati zdravniki iz celega sveta, a vsi brez pravega zdravila. Princesino stanje se je še poslabšalo. Sultana obišče tudi mladenič, ki mu pove, da pozna otok s čarobnim sadežem, ki bi takoj pozdravilo njegovo hčer. Ker je bil sultan že čisto obupan, možakarju obljubi vsa potrebna sredstva, samo da najde ta čarobni sadež. Mladenič je potreboval le dober čoln in najostrejšo sultanovo sabljo, saj naj bi na tem otoku bival zmaj. Sultan mu priskrbi čoln in nabrušeno sabljo, in tako se mož odpravi čez širno morje iskat otok.

Jemen-Sokotra-Dracaena Cinnabari-Drevo zmajeve krviDolgo časa je plul po razbesnelem morju. Naposled mu le uspe prispeti do otoka. Kmalu najde drevo s cenjenim sadežem, velikim kot pomaranča. Takoj ga odtrga in pogleda, nakar se vpraša: “Ali boš res pomagal sultanovi hčerki ozdraveti?” Medtem ko so njegove misli zaplavale, je na otoku močno zapihalo. Ko se obrne, da bi si poiskal varno zavetje, pred njim stoji zmaj. Še v istem trenutku izza pasu potegne ostro sabljo in zamahne proti njemu. Ko pogleda kvišku, vidi, kako pade zmajevo krilo na tla, za njim pa še kri. Zmaj reče možakarju: “Sadež, ki si ga utrgal, bo vsakemu, ki ga bo užil, pomagal ozdraveti. Ampak pazi! Če boš utrgal še enega, bo ta postal grenak in izgubil bo vso svojo moč.” Zmaj nato skoči v zrak in poleti čez otok, njegova kri pa je škropila vsepovsod.

Možakar se je ves vesel vrnil nazaj k sultanu in mu predal obljubljeni sadež. Princesa kaj kmalu zaužije sadež in čudežno ozdravi. Presrečni sultan vpraša moža: “Zdaj je lahko tvoje tisto, kar si najbolj želiš! Povej, česa si želiš?”

“Rad bi oženil vašo hčer!” mu odgovori mož.

In sultan odgovori nazaj: “In tako bomo naredili!”

Jemen-Sokotra-Dracaena Cinnabari-Drevo zmajeve krviMož in princesa sta mnogo let živela srečno. Minevala so leta in mož je kmalu pozabil na zmajeve besede. Še nekaj let mine, in možakar si zaželi še več sadja, da bi z njim zaslužil. Skupaj z ženo se odpravita nazaj na ta otok. Ko nabereta dovolj sadja, mož opazi, da se je njegova barva spremenila, njegova semena pa postanejo grenka. Spomnil se je zmajevih besed ob njegovem prvem obisku otoka in takoj vedel, kaj je naredil. Namesto, da bi se vrnila nazaj domov, se odločita, da ostaneta na tem otoku in osnujeta družino.

Mož in princesa sta bila prva prebivalca otoka Sokotra, kri zmaja pa je ‘rodila’ prvo drevo, Drevo Zmajeve krvi.

Lep pozdrav vsem skupaj z najlepšega otoka na svetu!

Tekst in fotografije: Marijana Panić

 

Narodni parki ZDAMislil sem, da sem šel zgolj na ogled parkov Amerike, ki so mi jih opevali vodniki, sopotniki in sodelavci. Zgodilo pa se je, da so me kanjoni in prerije moje mladosti vsrkali in namesto, da bi se vrnil tak kot sem odšel, se vse postavlja na glavo. Stvari preprosto niso več, kot so bile. Začelo se je čisto nedolžno, na poti se je samo dogajalo in šele, ko sem namesto povratka domov obtičal v nekem medprostoru, sem začenjal (za nazaj) spoznavati, kako je vse skupaj nastajalo. Zdaj je prepozno.

Da se ne bi kaj podobnega zgodilo tudi vam, to zgodbo delim z vami …

LAS VEGAS

Najprej sva prišla v Las Vegas, središče naslade in pregrehe. Bila je noč in sprva sva mislila it spat. Pa naju je živahnost ulice predramila v takojšnjo akcijo … Tu je treba vsak trenutek izkoristiti za podpiranje in zadovoljevanje tistih potreb, ki jih v običajnem življenju raje porinemo pod preprogo.

Tu je vse, kar vzpodbuja strast; nočno življenje in gambling, gneča in shopping, neverjetne stolpnice in hoteli s tisoč sobami, glavna ulica s svetlikajočimi reklamami in panoji, razvrat in možnosti za zapravljanje z raznovrstnim življenjskim kičem na vsakem koraku … Nor svet, da samo gledaš!

Las VegasNič ne rabiš hodit spat, dogaja se ves čas in vse je dovoljeno. Najbolj zanimivo je ponoči. Igralnice so odprte 24 ur, lahko omagaš pri jackpotu ali zaspiš za šankom. Ko zapravljaš svoj denar, lahko zraven kadiš in počneš karkoli, da se sprožena čustva pomirijo in zapravljaš dalje … Denar postane deroča reka iz žepa in dokler ga imaš, je vse tvoje; ko ga zmanjka, nimaš tu kaj iskati … Sanjsko mesto upanja in žarečih očk v pričakovanju zmage, en teden na leto ali v življenju, potem pa greš lepo suh spet garat za naslednji teden v Življenju.

V Las Vegasu prišparaš. Vse je na enem mestu – Pariz, Egipt s sfingo in piramido, New York in dvorec iz Segovie; mene so najbolj navdušile Benetke, pa tudi Skrivnostni otok in Cezarjeva palača iz mojega prejšnjega življenja v starem Rimu. Tudi cirkus je v Las Vegasu fantastično doživetje – vesela sva, da sva ga enkrat videla, Ajda bo šla še, zame pa je bil resnično enkraten. Kabarejev in druge eksotike nisva imela priložnosti videt, preveč je bilo vsega, saj ne gre vse naenkrat. Naslednjič pa gotovo …

Las Vegas je bil kot naročen za najin začetek potovanja. Vzburil je moje čute in strasti, sprožile so se nezavedne energije in me zavrtele v “tukaj in zdaj”. Gneča in živžav je udaril na vse čute hkrati in me vrgel v vzporedno potovalno resničnost. Tu se je zgodil prvi odklop. Pojma nisem imel, kaj se bo iz tega izcimilo. No, po bitki ni težko biti general, čeprav še zdaj ne morem verjeti.

Nekaj fotk iz mojih prvih vtisov.

Nadaljevanje sledi …

Lep dan, Oskar

Zelenjava

Perzijske pojedineIran je samozadosten kar se tiče pridelave zelenjave, večino jo pridelajo na vrtovih in v bolj deževnih območjih. Je pa sveža zelenjava na voljo povsod. Iranci so zelo ponosni na svojo zelenjavo in njeno kvaliteto! Da jo zaščitijo so šli celo tako daleč, da so prepovedali uvoz in pridelavo kakršne koli gensko spremenjene hrane. Prav tako se izogibajo uporabe umetnih gnojil, tako da je vsa njihova zelenjava BIO.

Paradižnik, paprika in kumarice so najbolj uporabljena zelenjava v Iranu, najdemo jo v večini jedi in so nepogrešljiva priloga k kakršnem koli mesu, poleg riža seveda.

Poleg zgoraj naštetih Iranci veliko uporabljajo tudi špinačo, predvsem za pripravo slavnih omak v stilu golaža – fesenjan. Buče, predvsem oranžne sladke buče, uporabljajo za pripravo omak in dodatek k mesu. Veliko uporabljajo tudi krompirja, vendar bolj kot prilogo – v naših časih kot ocvrt krompirček Krompir ni del tradicionalne kuhinje, tako da ga boste zaman iskali v domačem okolju.

Sultanat Oman je ena izmed najbolj prijaznih in slikovitih dežel na Arabskem polotoku. Je druga največja država na Arabskem polotoku, takoj za Savdsko Arabijo in se ponaša z izjemno strateško lokacijo tik ob pomembnih pomorskih poteh. Za mnoge predstavljajo arabske države en velik peskovnik, a Oman ni samo neskončna puščava – Oman je tudi dežela prelepih gorá, globokih sotesk in kanjonov, rodovitnih dolin in oaz, dih jemajočih noskončno dolgih belih peščenih plaž, drugačnosti in tradicije. Pokrajine, ob katerih resnično ostanemo brez besed. Oman, kjer je lepota doma.

Sultanova prestolnica

Sultanova palača Qaboos v MuskatuMuškat velja za eno največjih in najbolj urejenih prestolnic v arabskem svetu. Njegova lega v objemu gora, na katerih še danes botrujejo obzidje in stare utrdbe, je naravnost čudovita. Mesto se ponaša z bogato preteklostjo, saj prve omembe segajo že v sedmo tisočletje pred našim štetjem. Zaradi njegove strateške lege ga je omenjal že Ptolemej, kasneje so si mesto nadvse želeli osvojiti Perzijci, pa Abasidi iz Bagdada, ter tudi Evropejci – Portugalci, še kasneje pa turški Otomani.

Srce mesta je stari Muškat, prvotno naselje, do kamor je bilo še ne tako dolgo nazaj možno priti samo po morju ali pa čez visoke, močno zastražene hribe. Tu stojijo najstarejše stavbe v mestu, danes sicer v celoti prenovljene, a prvotno zgrajene v zgodnjem devetnajstem stoletju. Poleg mnogih ministrstev in vladnih poslopij stoji tu tudi sultanova palača Al Alam, ki danes velja za politični center Sultanata. Muttrah je star trgovski in pristaniški center, kjer se nahaja tudi največja omanska tržnica.

MarokoNa zadnjem potovanju po Maroku letošnje jeseni nam je Maroko poskrbel za edinstvene vremenske razmere in nam pričaral spektakularne razglede na pokrajino Atlaškega visokogorja. Nekako smo to že zaslutili po prekomerni količini padavin v mestu Fez. Kljub opozorilom vodnice pa so nekateri nejeverni Tomaži zapravili možnost nakupa toplejših oblačil in dodatne obutve, morda zato ker Evropejci poznamo Maroko kot puščavsko deželo in si jo težko predstavljamo odeto v snežno odejo.

Naslednji dan smo se na istem avtobusu srečali potniki v popolni bojni opremi za Apokalipso in drugi za sončenje na plaži. Naša pričakovanja so bila različna, a destinacija skupna – Ifrane. Mestece v Srednjem Atlasu, v bližini katerega se nahaja eno od dveh maroških smučišč in ki je poznano pod vzdevkom ‘Maroška Švica’. Dejansko nas je ‘Maroška Švica’ pričakala odeta v snežno odejo in tako je takoj po prihodu sledilo krajše kepanje in daljše čudenje. Seveda so Nejeverni Tomaži kot bi trenil skočili v bližnje trgovinice na lov za oblačili.

Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se