Dragi Rak!

Na začetku je bil prisoten strah. Nisem vedela, ali bi bilo vseeno bolje, da še malo počakam in se prijavim na kakšno kasnejše potovanje. V Turčiji sem že nekajkrat bila zato me sama destinacija ni najbolj prepričala. Da je bila odločitev pravilna, sem ugotovila že na letališču, kjer sem spoznala ostale sopotnike oziroma živalce. Imela sem občutek, da jih na nek način že poznam. Vsi so bili zelo odprti, prijazni, dobre volje in občutek domačnosti me v njihovi družbi vse do danes ni zapustil.

* * *

Na samem potovanju smo ogromno doživeli.

Po Mali Aziji z Marjanom OgorevcemPa vendar smo želeli še več. Vsak od nas bi Komarja najraje povprašal še o kakšni težavi in vse vzorce razrešil kar na tem potovanju.

Sama sem eno izmed Komarjevih “diagnoz” celo sprejela s skepso. Najraje bi ga bila vprašala, ali je res prepričan, da je to moj problem. Meni se vsekakor ni zdel. Prva moja misel je bila, da takšnega vzorca zagotovo ne nosim v sebi. Ampak ker je Komar izjemen strokovnjak, sem nekako vedela, da bo diagnoza kar prava. Priznam pa, da sem potrebovala nekaj časa, da sem jo tudi sprejela. V veliko pomoč so mi bili sopotniki, ki so znali s svojo razlago vzorec predstaviti na takšen način, da sem ga tudi sama bolje razumela.

Ob odhodu domov so se začela porajati vprašanja, kako vnesti spremembe v življenje doma. Na potovanju smo namreč bili obkroženi z ljudmi, ki so nas razumeli, s katerimi smo se lahko pogovarjali o porajajočih se mislih, čustvih, prejeli od njih spodbudno besedo, objem … Na trenutke sem imela občutek, kot da živim v kokonu. Ob prihodu domov pa je napočil čas, da se izvijem iz tega kokona in najdem varnost, ki mi jo je do tedaj nudila skupina, v sebi. Takrat sem se pričela zavedati, da je to tudi edino mesto, kjer bom varnost vedno lahko našla.

Rak in Komar, vedno vama bom hvaležna za to izkušnjo, ki je bila zame neprecenljiva. Zahvala gre tudi ostalim soživalcam, ki so pomagale ustvariti to zgodbo. Prav tako pa že komaj čakam, da vas ponovno srečam ter da izmenjamo novičke o novostih v življenju.

Šoja

(september 2013)

Marjanovo delo spremljam že leta. Sem ena tistih srečnežev, ki smo se imeli priložnost z njim srečati na delavnicah Karmične diagnostike in se na lastne oči prepričati v nekatere njegove neopisljive sposobnosti. Ko se je pred dobrim letom pokazala priložnost za Kobrina zgodbaponovno osebno srečanje, me je sestra poskušala prepričati, da bi se ji pridružila na prvem celostnem potovanju po Jordaniji, vendar nisem začutila dovolj močnega ‘klica’. Morda tudi zato, ker nisem pretirano avanturističen popotnik, ravno nasprotno, vedno sem potovala z družino, v zaključenih družbah po ‘varnih’ turističnih destinacijah. In kot turistko tipa ‘kopalnico ima’ me bivanje v puščavi ni prav nič privlačilo.

Ko je prišla ponudba za podobno potovanje po Turčiji, je sestra spet poskusila, češ tole bi pa morda celo ti prenesla. Spali naj bi pretežno v hotelih, kakšnih posebnih podvigov tudi ni bilo napovedanih. Vendar me še vedno ni prepričala, čeprav je iz Jordanije prišla zelo navdušena in polna neverjetnih vtisov. Sama pri sebi sem rekla, če bom začutila, se lahko še vedno odločim zadnji hip. Če mi je namenjeno, me bo že počakalo. In pozabila na vse skupaj.

Aktivne priprave

Pred odhodom je zmeraj veliko dela za vse. Tako za agencijo, kot za vodnika. Tokrat ga je bilo izjemno veliko! Jaz sem se pripravljala s hitrostjo sto na uro in iskala vse možno v povezavi z deželo, zanimivostmi in ogledi, v agenciji pa je bilo vzdušje kar divje, ker se je število Italija-Cinque Terre-Vernazzapotnikov vsak dan znova spremenilo! Najprej je bilo 11 potnikov, potem 9, na koncu jih je bilo že 8! Pa spet 9 in na koncu 11! Magične številke za magično potovanje! Če bi še kak dan zbirali prijave, bi se število gotovo spet spremenilo. Še dobro, da je prišel dan odhoda. Olajšanje in novo vznemirjenje pred vrati.

Končno dan odhoda

Zgodnji jutranji odhod ob 4-ih na Dolgem mostu. Nečloveška ura, pravi temu moja prijateljica, ki me prijazno odloži na zbirnem mestu. Hvaležna sem ji za uslugo!

Potniki se že zbirajo, jutranji mraz jesenskih juter poraja vprašanje v naših glavah: “Kje je voznik?” Na srečo se kmalu prikaže in končno drvimo proti Genovi! Kar nekaj vožnje je pred nami, vendar dolžino uspešno premagujemo, saj se hitro povežemo med sabo. Male skupine so zmeraj super, pristnejše vzdušje, manj imen za zapomnit, skoraj kot družina!

“Strokovnost, pozornost, predanost, pozitivna energija vodnika Oskarja. Pika na i Marjan z vso svojo energijo in znanjem. Top potovanje!!!” (potnica po celostnem potovanju)

Pot do novega sebe

V življenju se vsi soočamoPo Mali Aziji z Marjanom Ogorevcem s težavami. Lahko se razlikujemo po tem, kakšne te težave so, vsi pa imamo skupno, da smo že vsaj enkrat občutili tisto zoprno tesnobo, trenutek, ko se zavemo, da bi lahko bili boljši, da morda nismo na čisto pravi poti, da bi se lahko s stvarmi spoprijeli drugače, da nam v sebi in okoli nas nekaj manjka. Tako je večina nas vstopila na to potovanje. In ponovno se je zgodil pravi mali čudež. Tokrat na potovanju po Mali Aziji. Domov se vračamo prečiščeni, poglobljeni, polni novega zagona, energij in upanja. Vračamo se zadovoljni! Je za to kriva lepota Turčije? Privlačna drugačnost prijaznih domačinov? Strokovno in duhovito Oskarjevo vodenje? Predavanja in meditacije bioterapevta Marjana Ogorevca? Odgovor leži v kombinaciji vsega naštetega. Zagotovo pa brez pripravljenosti in odprtosti celotne skupine ti mali čudeži ne bi bili mogoči. Pravljična Turčija bo ostala v nas in z nami.

“Če človek ne pričakuje preveč – Pot do novega sebedobi in doživi največ. To potovanje presega vsa moja pričakovanja, presrečen sem, da sem lahko to celostno potovanje doživel. Niti v sanjah si ne bi mogel predstavljati, da bo to tako polno. Celostno potovanje je najboljša kombinacija; prvo in najprej, da se zazreš v sebe, si ogledaš najprej sebe v najglobljo notranjost, potuješ po svoji zavesti in podzavesti in potem spoznaš na koncu kako lepo potovanje si opravil in na koncu z žarom v očeh odneseš domov vtis spremenjenega – novega sebe za izzive vsakdanjega življenja. Kot drugo pa je vseeno tudi potovanje po Turčiji, ki jo spoznavaš z več strani, še posebej pa je zanimiva s tiste domače – pristne strani, mimo masovnega turizma. In ko najprej potuješ po sebi in v sebi, doživljaš tudi deželo čisto drugače, kot bi jo sicer. HVALA ZA TO DRAGOCENO IZKUŠNJO V ŽIVLJENJU!” (potnik po celostnem potovanju)

Čeprav je doma prekrasna jesen, polna čudovitih barv in okusnih sadov, je prispela novica o potovanju še toliko slajša. Dovolj je jurčkov in kostanjev. Čaka me dolga vrsta začimb, ki mi bo popestrila klasične okuse ter mnoge ekSotične jedi, sadja in pijače. Sploh pa je že skoraj čas, da se odpotuje v toplejše kraje, zdaj ko je dan že krajši in je sonce izgubilo moč. Zdaj bo ravno prav, ko je monsun opral deželo in ji vlil novo življensko moč. Ne bo več prevroče, ne presoparno, skratka tako kot najbolj paše. Spakiram le minimalno; tisto osnovno, kar rabim, saj ostalo tako dobim tam. Odhitim na letališče in …

“Dobrodošel v Indiji

…. sem že tam. Delhi me pričaka v polni živahnosti. Glavno mesto ima utrip, da se ti zdi, da se vse skupaj premika. Že na letališču je vse pisano in polno različnih ljudi. Možje z velikimi brki in turbani, dolgobradi verni muslimani, ženske v pisanih sarijih in krasnih šalvar-kamiz oblekah. Rajastanski možakarMarkacije na čelu, nakit, rožni venčki ob sprejemu. Toliko zanimivih detajlov. Ulovim taksi in že sva na široki cesti v divji akciji. Vsepovsod ljudje, živali, itd. Po cestah še zmeraj romajo svete indijske krave, verjetno najsvobodnejši kopitarji na podcelini. Nekje na pol poti se ustaviva na čaj. Seveda brez čaja v Indiji ne gre. Na mlečni osnovi, črni sladki čaj pri čaj-mojstru prav poživi človeka. Pri tem opravku se posamezniki iz divjega vrveža Delhija malenkost ustavijo in privoščijo počitek. Tega so se navadili od Britancev, ki so iz Kitajske preko Indije uvažali čaj v daljno Anglijo. Ljudje naokoli me takoj izprašajo kako mi je ime in od kod prihajam. Ko odvrnem, da prihajam iz Slovenije, nekdo reče: ”Solvenija, aaa, ruska država!” Ko razčistimo, kje je, me izprašajo po ženi pa otrocih in zakaj sem prišel ravno sem. Obožujem indijsko radovednost in kako cenijo znanje. Obiskal sem že marsikatero šolo in otroci tam so željni znanja. Eden je boljši kot drugi in veliko je šol kjer zaključujejo vsi z odličnimi rezultati.

Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se