08. apr, 2015   Agencija Oskar, Sicilija, Vodniki  

 

Nikogaršnja zemlja sredi treh morij

Sicilija-CefaluMilijone let nazaj, ko so se razdvajali in spajali kontinenti, se je del Afrike odlomil in trčil severno; tako je nastala anomalija Evrazijske plošče, danes poimenovana Indija. En manjši delec Afrike pa se je obdržal na svoji plošči, a so njegovo značilno trikotno obliko zaobjela tri morja. Nastala je Trinakrija, anomalija Evropskega sveta.
Trinakrija pomeni tri-kraka in je staro ime Sicilije. Del Afriške plošče torej, ki pripada Evropi. Na zemljevidu jo vidimo kot žogo, v katero brca italijanski škorenj. A ko spoznamo njeno zgodovino, bi bilo bolj smotrno predstaviti njeno bližino s katerokoli drugo stranjo tega sredozemskega trikotnika. Z juga, na primer, lahko skoraj vidiš Kartagino na vršičku severne Afrike – njeno dolgoletno tekmico, ki leži v današnji Tuniziji.

Sicilija-Taormina-simbolKo je bil znani svet omejen na Mediteran, so bile njegove meje v Feniciji in Gibraltarju. Sicilija ni bila le v centru moči, ampak je razdvajala svet na dvoje. Velike sile antike in srednjega veka so se borile za premoč ene ali druge polovice. Če so želele kontrolirati obe, so morale posedovati Sicilijo.
A to je bila zemlja domorodnih ljudi, katerim ni bilo všeč, da so na njihovo ozemlje vdirale močnejše civilizacije. Za avtohtone prebivalce veljajo tri plemena – vsak je ob svojem času prišel na svoj konec otoka. A ti niso bili nikoli preveč povezani – visoka cena, katero so zato od nekdaj plačevali, pa je bilo dejstvo, da so bili predani nemilosti velikih sil, ki so jih obkrožale. Prihajala je tuja, bolj prečiščena kultura. Saj ne da domorodci niso imeli svoje, le prišleki so znali svojo kulturo bolje tržiti.
Sicilija-TaorminaVsi narodi okrog Sredozemlja so oblikovali sicilijansko zgodovino, tu so se govorili vsi jeziki. Sem je vlekla strateška pozicija, rodovitna zemlja, umetnostni zakladi in neskončna zaloga sužnjev, fevdalnih kmetov in obrtnikov. Vedno od nekoga, nikoli svoja.
Ko govorimo o njeni zgodovini, vedno slišimo le o serijah invazij in o tujcih, ki so tu vladali. Mimogrede pozabimo na prvotne prebivalce – tiste, ki so med drugim dali otoku tudi ime in se skozi stoletja ves čas tudi upirali vsem prišlekom. Prav ta upornost in mistika prednikov je še vedno v srcih otoške Sicilianite, njihove prirojene ‘sicilijanskosti’ – tistega, kar daje otoku največji pečat. Domiselnost domačinov nima meja, zagotovila je mnoge prevrate v zgodovini in prav njej se pripisuje vse, od velikega upora sužnjev do zloglasne mafije.
Sicilija-EnnaCelo spanje s sovražnikom je klasična sicilijanska obramba. Neka tempeljska princesa je to tudi dobesedno naredila, medtem ko je mafija  leta 1943 sodelovala z Američani in jim omogočila prehod v fašistično Italijo. A vse to ni običajna prostitucija: je aroganca kurtizane, ki se lahko umakne v čistost svojih misli, medtem ko umazan svet nekje daleč stran pluje mimo nje.
A preostali svet ni bil nikoli tako zelo daleč – od Italije, pod katero spada danes že dobro stoletje in pol, jo ločujejo le trije kilometri. A tudi ta ni tisto, kar si otoška kurtizana želi. V svojih mislih ostajajo Sicilijanci samosvoji, eklektični in brezmadežni … z njihovimi besedami: bastardi puri (čisti pankrti). Bolj ko jih spoznavaš, njih in njihovo zlitost z otokom, s katerim so povezani, kakor z očetom in materjo, bolj se zavedaš, da jih še vedno ne poznaš in to te žene, da prihajaš vedno znova in tako lahko ponovno odkrivaš nove še neodkrite, v stoletjih zbrane plasti tega fenomena …bastardi puri …
 Ana Mikoš