Nisem ravno mestni človek, a mi je Lizbona prirasla k srcu. Drugačna je, malo odštekana, zračna in v središču dovolj majhna, da jo lahko raziščeš, pri tem pa osvojiš lokalno navado kofetkanja v mestnih Cafejih. Ravno prav je znamenitosti (in ne preveč!), da te ne utrudi. Nič spektakularnega ni v njej, čeprav se mesto ponaša z vrhunsko panoramo!
LIZBONA OB REKI TEJŽU
Kjer bi kdo pričakoval zadušljivo središče iz asfalta in betona, je v Lizboni – rečno obrežje! Veter čisti zrak in zalivski tok, ki vleče v tem delu Atlantika ji zagotavlja prijetno klimo tudi pozimi! Na sedmih gričih torej leži staro mestno jedro, vse je valovito in dinamično. Pravi raj za »muzejske« tramvaje, pa tudi dvigala, ki te popeljejo na sosednji hrib. Čudovito za raziskovanje!
Lizbona »živi« v štirih dobah, lahko je razumljiva in pregledna. Le stari predel Alfame še stoji iz mavrskih časov, vse drugo je odnesel potres. Danes je Alfama krasen kontrast in priljubljen labirint za izgubljanje. Iz razgledne točke se vzpnemo na grad, zanimiv sprehod je to in uživanje v pogledu. Na poti v Pombalovo Lizbono pa nas čaka katedrala – preprosta romanika dopadljivih čistih oblik, v njej pa je zgodba svetnika, katerega imena vam tukaj res ne smemo izdati.
LIZBONA ZLATE DOBE – BELEM
Potres je preživel tudi sosednji Belem, danes del mesta, včasih pa pristanišče velikih pomorščakov, ki so se odpravljali osvajat svet. Ob reki vas čaka lep sprehod od Spomenika odkritij od Belemskega stolpa, zadaj pa je čudovita Marijina cerkev in Samostan sv. Hieronima, kjer so pokopani veliki možje takratne zlate dobe – Vasco da Gama, pa portugalski Prešeren Camoes, in tudi kralj Manuel z družico, ko katerem se imenuje prav posebej bogat slog umetnosti, samo portugalski! Prav tu v Belemu z lahkoto vstopite v tisti čas, morda se spomnite, ko ste v katerem izmed prejšnjih življenj prav Belemski stolp videli kot zadnjo točko rodne grude na poti v neznano?
POMBALOVA LIZBONA
Središče mesta pa je »novejše«. Vse staro je odnesel sloviti potres 1755 leta, zato je Pombalova Beira Baiša  zgrajena na novo, urejeno in z velikimi ulicami, lepimi trgi… Prav čuti se prostornost, še posebej po prihodu iz ozke ovinkaste Alfame. Danes je to »downtown«, kjer je moderno življenje čutno umeščeno v staro okolje. Čutite kontrast?
 
LIZBONA IZ SIRIJA
Lizbona pa ima poleg neskončnih primestnih naseljih sodobnega tipa tudi svoj futuristični center – vsa okolica Expa 1998 je, da dol padeš! Moderno od modernega – za kontrast je treba tudi to doživet! Tu je eden najlepših akvarijev na svetu, pa shopping center da dol padeš. Ampak vse je tam kot iz ZF filma in paše! Lep sprehod po promenadi dodaja k vzdušju, za eno pozno popoldne in večer, ko se napolnijo barčki in se tam združi lizbonska mladina…
Futuristična Lizbona je pri najdaljšem mostu v Evropi,  na atraktivnem mestu ob reki, tudi žičnico imajo!
LIZBONSKI MOSTOVI
Zdaj smo pri lizbonskih mostovih! Hudo spominjajo na Carigrad, le namesto Bosporja je pod mostovi teče reka Težu (Tejžu v dolenjskem narečju). Prav tako sta dva – eden visi (spominja na Golden Gate) in drugi stoji. Mestu dodajata šarm in vožnja čeznju je vedno doživetje! Kar moramo ju ujeti v
 

CRISTO REI
Na drugi strani reke ni več Lizbona, drugače se reče tistim krajem. Tam lahko obiščemo Cristo Rei, visok kip s Kristusom razširjenih rok, ki je mesto in deželo obvaroval morije druge vojne (tak je, kot v Rio de Janeiru). In seveda, ga varuje tudi danes. Čudovita razgledna točka, lep sprehod in počitek po mestnem vrvežu, najlepši pozno popoldne, ko sonce obsije kip in vašo panoramo. Tudi kavico imajo. Le priti do tja je velika umetnost, so pa tudi taksiji. Pa četudi ne pridemo do tja, gotovo uživamo v večernem pogledu nanj iz lizbonskih uličic.
BEIRO ALTO
Lizbona pa ima tudi svojo zabaviščno četrt – ko mi odhajamo iz Fada tja proti polnoči srečujemo trume lizbonske mladine, katerim se dan šele začenja. In ko se mi zbujamo v nov dan, se utrujeni mladinci vračajo domov. To je četrt vseh zvrsti zabave, od bolj intimnih pa do študentskega žura! Portugalci so prijazni in komunikativni – hitro vas sprejmejo medse, malo težje spustijo domov, je pa zato doživetje toliko prijetnejše.
FADO
V srce segajoča čutna, otožna in nostalgična glasba, ki jo moramo doživeti – ne glede na to, ali nam je všeč! Gre za portugalsko bistvo, za mediteransko sproščenost in čutnost na eni strani ni sramežljivo zadržanost na drugi. V njej najdete hrepenenje pomorščakov po rodni grudi, usojenost življenja (solitude) in osamljenost. Fado se posluša s kozarčkom rdečega. Lepo je, in kar bistveno za nadaljnje raziskovanje dežele. Kajti z zvoki fada v ušesih deželo drugače začutite.
DRUGO
Lizbona gosti tudi nekaj muzejev, ki privabljajo ljubitelje muzejev. Četudi niste ljubitelj tovrstnega športa si vsakič oglejte vsaj enega – lahko vam postane všeč?!
Iz Lizbone, ekskluzivno za vas in Agencijo Oskar
Oskar