Kolumbija – novo vzhajajoče sonce na turističnem zemljevidu sveta
Piše: vodnik Roman
Verjetno je že vsak zemljan/popotnik slišal za to državo, ki se leži nekje na SZ Južne Amerike. Ahh, nič novega! In ko slehernega človeka povprašaš kaj ve o Kolumbiji, se vedno odzove približno enako. “Droge, karteli, umori, ugrabitve, gverila,” je pet najpogostejših odgovorov, ki jih izstreli vsak, ki ni okusil življenja v tej “nevarni” deželi s tipičnim južnoameriškim temperamentom. Nič novega! Ali pač…?
Minili so časi osemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer je vse našteto bilo res. Državi so vladali skorumpirani predsedniki, drogeraški mafijski botri in gverila, ki so botrovali mnogim krvavim dogodkom, ki so Kolumbijo postavili na zemljevid ene najnevarnejših držav svetovnega zemljevida. A po vsakem padcu sledi vzpon iz bede trpljenja v svobodo kapitalizma – in tako si danes Kolumbija na vse pretege, tudi z pomočjo ZDA, želi sprati svoje “krvavo ime” predhodne zgodovine!
In prav odlično jim gre pranje njihove karme, kar se predvsem zrcali v optimističnih, pozitivno naravnanih prebivalcih, kjer na vsakem koraku začutiš prijaznost, pristnost, energičnost in poštenost. Kot da ti na vsak način hočejo pokazati, da je naše zunanje mnenje o tej državi popolnoma zmotno … In res je tako, Kolumbija je danes to, kar je bila Tajska dvajset let nazaj; najbolj obiskana “nahrbtniška” država na svetu. Tudi omenjenemu kriminalu so šteti dnevi, saj je današnje stanje občutno boljše tako za domačine, kot tudi za obiskovalce. Varnost je postala državna prioriteta številka ena!
Kolumbija te očara na vsakem koraku. Stara kolonialna zgodovinska zapuščina z Cartageno na čelu, ki velja za eno najlepših ohranjenih kolonialnih mest Južne Amerike, se zlahka postavi ob bok kubanski Havani, saj sta bili v 17. in 18. stoletju dve najlepši mesti v Ameriki. Na vsakem vogalu prelepe obnovljene kolonialne palače, danes mnoge v rokah ameriških zvezdnikov, katerih cene se gibljejo v milijonih ameriških zelencev … Kaj hitro te lahko domišljija odpelje v čas, kjer so po tlakovanih cestah vozile kočije s prelestnimi gospodi in mičnimi gospodičnami, kjer so pristanišče zasedale španske galeje in kjer se je pretovarjalo bogastvo celotne Južne Amerike vse od zlata, srebra, smaragdov, prestižnega lesa do alpaka volne … V domišljiji lahko še slišiš kako so bobneli topovi z bližnje trdnjave Sv. Filipa, kije branila to eno najbogatejših mest kolonialne dobe vseh Amerik. Nepozabno!
In tu so še obmorski kraji; na severu prelepi turkizno modri Karibi z narodnim parkom Tayrona. Tropski raj na zemlji, katerega ne pozabiš nikoli! V svojem življenju sem obiskal mnogo tropskih krajev s plažami, a obisk le-teh je presegel vsa pričakovanja. Prelepa čista turkizno modra voda, droben rumen pesek, zelene zibajoče visoke palme, veliki balvani sredi morja v obliki kitov, delfinov … Mali otoček z baldahinom na sredini, kjer te nočna sapica in šumenje valov odpelje v odmaknjen svet sanj – tako kičasto, da bi lahko posneta fotografija pristala na vsaki začetni strani potovalne agencije, ki oglašuje “raj na zemlji”.
Izredna je tudi vzhodna pacifiška obala z črnimi mivkastimi vulkanskimi plažami, kjer lahko v poletnih mesecih opazuješ največje orjake svetovnih morja – kite grbavce. Tukaj njihove “ženkice” opravijo porod in nadaljnje tri mesece skrbijo za novorojeni zarod. Verjetno eno najlepših in najveličastnejših občutij mojega življenja, ko vidiš vratolomne skoke morskih orjakov tja proti nebu, kako skozi hrbtno odprtino ustvarjajo umetne gejzirje, ki rišejo mavrico in kjer se mali grbavčki tesno stiskajo ob mater in oddajajo zvoke veselja, življenja, ki jih čaka. Čista poezija!
A tudi mesta na obiskovalcu pustijo trajen pečat. Glavno mesto je vedno sveža in spomladanska Bogota, ki leži na 2.800 m nadmorske višine, kjer se mešata vonj po kolonializmu in modernem. Mesto, kjer vsak obiskovalec najde nekaj zase. Od prelepe kolonialne arhitekture do pestre nočne zabave in mnogih muzejev. Predvsem muzej zlata in nekdanjih indijanskih civilizacij zapustiš z mislijo, kako napredna so ta nekdanja ljudstva bila in zakaj je mnoge objela zlata mrzlica in zakaj so še danes mnogi mišljenja, da se El Dorado nahaja v Kolumbiji.
Nepozaben je tudi Medellin; mesto, kateremu je nekdaj vladal mogočni Pablo Escobar – nekdanji kolumbijski kokainski kralj, in v katerem je začel in končal svojo krvavo kariero in tudi življenje. Danes neverjetno lepo sodobno in urejeno mesto z mnogimi cerkvami, arhitekturnimi biseri, živahno mesto z bogatim nočnim življenjem ter mnogimi tematskimi parki, kjer nikoli ne pozabim obiskati brezplačnega antistresnega parka, kamor odideš, ko ti življenje postane prenaporno in po končani terapiji nadaljuješ svoj boj za lažji, lepši jutri … Antistresni park v Kolumbiji?
Tu je tudi nekoliko bolj črnsko obarvan Cali, mesto, ki velja za center salse v Južni Ameriki. Na vsakem koraku glasba, ples in zvijanje teles! Navdušen sem zapustil enega izmed mnogih plesišč, kamor zahajajo domačini z željo po sprostitvi, kjer vsak pleše z vsakim ne glede na pripadnost, leta, spol, znanje in pri tem nihče pri nikomur ne vzbuja kakih ljubosumnih občutkov. Zgolj dobra volja in čista sproščena zabava!
In potem je tukaj še kopica malo manjših mest ali vasic, ki te vsako navduši s svojo unikatno arhitekturo, drugačno energijo in sproščenim vzdušjem prebivalcev. Fenomenalno!
Tam spodaj na jugu v kraju San Augustin pa te popolnoma vsrkajo arheološka najdišča kamnitih skulptur nekdanjih indijanskih civilizacij, ki naj bi tam živela med 8. in 1. stoletjem p. n. š. Gre za civilizacijo, o kateri se ne ve prav veliko; ne kdo so bili, ne kako so živeli, še manj zakaj so izginili. Ostale so zgolj hipoteze in velike človeške in živalske kamnite skulpture (jaguarji, ptiči, opice, kače, …). Strokovnjaki menijo, da so to podobe šamanskih preobrazb in videnj, ki naj bi varovale mrtve prednike. Če pa ti to ni dovolj, nadaljuješ pot še tja do kraja Tierradentro, kjer pa se lahko prepričaš v to, kako je bilo poskrbljeno za umrle predhodnike. Gre za mistične nenavadne podzemne grobnice, široke 12 metrov, s stenskimi slikarijami, ki ponazarjajo domovanja umrlih. Zgolj poklon potomcev, da bodo predhodniki v miru počivali in uživali v vsem udobju in razkošju izvenzemeljskega sveta. Iz teh krajev odhajaš prežet z mistiko nekdanjih indijanskih civilizacij in neštetimi vprašanji, ki še doma burijo duhove zaradi neznane povezanosti nadnaravnega z zemeljskim, občutek vsemogočnosti ter minljivosti ljudi. Skrivnostno.
In tu je še narava – a o tem pa kdaj drugič …
Na kratko – Kolumbija ima vse, kar imajo veliki, in našteto je le majhen mozaik te prekrasne, raznolike, temperamentno obarvane države. Dežela ti ostane v trajnem spominu po res toplosrčnih, odkritih prebivalcih, ki te na vsakem koraku s pozitivnimi človeškimi vrlinami in gestami prepričajo v to, da se Kolumbija prične in konča pri prijaznih ljudeh. Komaj čakam, da se vrnem!