Spominki. Za nekatere popotnike nujno zlo, za druge zabavno opravilo. Vsekakor je potrebno že po dolžnosti poiskati in kupiti »nekaj malega« za doma čakajoče 
družinske člane in prijatelje, kajne? So dežele, kjer jih je sila težko najti, in so dežele, kjer se ponujajo na vsakem koraku. So dežele, kjer so spominki popolnoma dolgočasni in zgolj »praholovci«, in so dežele, ki se ponašajo s sila izvirnimi in oblikovno dovršenimi spominki. In slednje ponuja Portugalska! Moram priznati, da se pravzaprav nisem ukvarjala s spominki v nobeni od obiskanih dežel. Toda na Portugalskem so me ne samo pritegnili s svojo estetiko, pač pa mi dobesedno spregovorili o svoji deželi.
Portugalci so neverjetno umirjen, vljuden in urejen narod. Veliko dajo na svoj izgled in vtis. Zato se tudi portugalske vasi in mesta ponašajo z lično urejenimi ulicami, trgi in parki, čistočo in posebno vedrino, prav vsaka vas in prav vsako mesto pa izžareva nek povsem svoj šarm. Nič čudnega torej, da so tudi trgovine s spominki privlačne in prijetne. Spominki sami pa vrhunsko oblikovani, pa naj gre za tradicionalen ali moderen slog, z domiselno motiviko in smislom za humor. Najbolj pa me je navdušilo spoznanje, da prav vsak spominek izraža del portugalske kulture, vsak pripoveduje svojo zgodbo! Sprehod po trgovini s spominki je neke vrste virtualen sprehod po sami Portugalski…
Eden najbolj domiselnih spominkov so konzerve s sardinami! To se mi zdi resnično perfektna ideja! Portugalci, ljudje Atlantika, so nenasitni jedci rib. Ribe
lovijo že tisočletja in v obdobjih lakote so bile tako rekoč edina prehrana… Ribe se niso s številnimi recepti zapisale samo v portugalsko kulinariko, ampak tudi v gene Portugalcev. S kredo zapisane ribje jedi prevladujejo na tablah dnevnih menijev vseh restavracij in vonj po ribah se širi po tlakovanih ulicah vseh mest. Zakaj torej ne bi prinesli prijateljem ribje konzerve z modernim dizajnom v kričečih barvah naslikanih rib? Idealen spominek! Pa še užiten povrhu…
Iščete spominek iz Lizbone? Prestolnica se ponaša z več markantnimi stavbami, toda obiskovalci največje navdušenje pokažejo ob bližnjem srečanju s premikajočo se drdrajočo rumeno stvarjo, ki še vedno ropota po tlakovcih lizbonskih klancev. To je starinski tramvaj. Eden glavnih motivov na majicah, zvezkih, magnetih za na hladilnik, obeskih za ključe in še in še. Včasih naslikan, kot da prihaja naravnost iz risanke, drugič fotografsko dokumentiran. Ja, tudi kot igračo za otroke ga lahko kupite.
V starodavnih četrteh Lizbone se v poznih večernih urah razlega fado, njegova srce parajoča melodija sili iz majnih tavern na temačne ozke ulice… Fado je izvirna portugalska glasba, ki prepeva o žalostni usodi, nostalgiji za izgubljenim, hrepenenju po nikoli dobljenem – prepeva o saudade, melanholičnem občutju, tako tipičnem za Portugalce. Saudade je tisti, ki jih dela drugačne od preostalih latinskih narodov… Motivi o fadu se spet pojavljajo na različnih izdelkih, včasih resni, drugič presenetljivo duhoviti, a verjetno je najboljši spominek kar CD plošča Amalie Rodriges, Marize ali katere druge velike fadiste.
Z majic, razglednic, skodelic, papirnatih beležk, značk in še česa v vas zre zanimiva stilizirana podoba: klobuk, očala in brki. Fernando Pessoa. Portugalci so narod pesnikov. 
Najbolj »odbit« med njimi pa je bil pesnik moderne, Fernando Pessoa. Tip se je podnevi preživljal s prevajanjem, ponoči pa zahajal v kavarne, kjer je popival s prijatelji in pisal na prtičke do zgodnjih jutranjih ur. Zelo malo del je bilo objavljenih v času njegovega življenja. Šele po njegovi smrti leta 1935 se je razkrila širina njegovega opusa: pisal je pod številnimi različnimi psevdonimi, menda jih je bilo kar 73, vsak izmed njih je imel svoj življenjepis in svoj slog pisanja! V prodajalni na lizbonskem letališču sem našla celo set skodelic za kavo, vsaka nosi podobo in ime enega izmed Pessojevih izmišljenih likov in imen. Genialno!
Portugalci pa niso samo melanholični, kje pa! Prav zelo družabni in klepetavi so, le glasni niso pri tem, kot njihovi sosedje. K dobri družbi spada vedno tudi dobra kapljica. Portugalci se lahko pohvalijo s širokim naborom odličnih namiznih vin. Slavo pa je doseglo njihovo desertno vino, portovec. Pridelujejo ga v najstarejši demarkirani vinorodni pokrajini na
svetu, v zgornji dolini reke Douro, starajo pa v slavnih vinskih kleteh Vile Nove de Gaie v Portu. Po tem slikovitem mestu je dobilo tudi ime. Pravzaprav so bili Angleži tisti, ki so »izumili« portovec. S Portugalci so sklenili trgovsko pogodbo o uvažanju njihovega vina, vendar se je na dolgi poti z ladjami do Anglije pokvarilo. Problem so rešili tako, da so vino konzervirali. Tako je, v običajno vino so prilili vinsko žganje! S tem so prekinili fermentacijo in ojačali vino. Rezultat je bolj sladko in močnejše vino. Portovec. Enostavno ne morete zapustiti Portugalske brez steklenice portovca v kovčku!
Najbolj široka pa je paleta izdelkov iz plute! Prav neverjetno je, kaj vse se da izdelati iz te čudežne naravne snovi – skorje hrasta plutovca. V portugalski pokrajini Alentejo nasadi plutovcev ne poznajo ne konca ne kraja. Portugalska je največja pridelovalka in izvoznica plute na svetu! V domačih trgovinah pa vam ponujajo torbice in denarnice, kape in klobuke, nakit, čevlje in sandale, dežnike, pasove, jakne in še in še. Ne nazadnje, tudi vsaka steklenica portovca ima plutasti zamašek. In ne pozabiti poslati domačim razglednic iz plute!
Portugalci so izjemno veren narod. Katoliška vera je zapisana globoko v njihovo dušo. Pomagala jim je izbojevati neodvisnost v rekonkvisti proti muslimanskim Mavrom, 
pomagala jim je odkrivati svet in postaviti takrat največji kolonialni imperij, pomagala jim je v težkih časih revščine. Oltar Portugalske je Fatima, romarsko središče, kjer se je leta 1917 prikazovala Devica Marija in podala pomembne prerokbe. Dandanes Fatimo obišče 6 milijonov vernikov na leto. Tako ne morem mimo številnih verskih spominkov, med katerimi so najpomembnejše podobice in kipci Naše Gospe iz Fatime.
Na eni strani religija, na drugi strani igre in zabava. Portugalski šport številka ena in s tem tudi rekreacija in zabava za večino Portugalcev je nogomet. Njegov najboljši ambasador v tem trenutku pa na Madeiri rojeni nogometaš Cristiano Ronaldo. Majice z zvezdnikovo podobo ali pa dresi z njegovo številko, številko sedem, visijo skoraj na vsakem vogalu. Na Portugalskem torej ni velikega razmišljanja, kaj prinesti odraščajočim sinovom, nečakom, vnukom itd..
V vseh portugalskih mestih se srečujemo z azuleji, tipičnimi keramičnimi ploščicami. Nekoč ročno poslikane in zato dragocene, dandanes tudi industrijsko izdelane in zato poceni. Krasijo notranjščino nekdanjih kraljevih palač, samostanov in cerkva ter zunanjščino številnih hiš in stanovanjskih blokov. Portugalski umetniki so z njimi okrasili celo postaje podzemne železnice! Najbolj priljubljen spominek so simpatične male ročno poslikane keramične ploščice, ki so mišljene za hišne številke. Nadaljna izbira ploščic in druge keramike pa je brezmejna…
Veste, katere spominke boste pa največ videvali na Portugalskem? Petelinčke! Ne, to ni Galski petelin, tudi Šentjernejski ne. To je Barceloški petelin s Portugalske. Vas zanima njegova zgodbica? Pridite na potovanje po Portugalski in izvedeli jo boste…
A kaj sem pa sebi kupila za spominek? Ja, Salsa kavbojke, itak!
Ana Hočevar, vodnica
