Kdo so Berberi ali Amaziri
Piše: vodnica Daša
Starodaven narod, ki živi na področju severne Afrike že najmanj 40.000 let, danes razpet med Malije, Mavretanijo, Marokom, Zahodno Saharo, Alžirijo, Tunizijo in severnimi predeli Nigra in Čada. Zelo si želijo imeti lastno državo, pa skoraj nimajo nobene možnosti, zato se borijo za svoje narodnostne pravice v vsaki državi po svoje.
V Maroku od leta 2013 obstajajo v osnovnih šolah oddelki, kjer učitelji učence poučujejo v jeziku Berberov – »tamazigh«. Ponekod so dvojezični napisi, časopisi v tamazighu, ustanavljajo svoje glasbene in folklorne skupine. Vsekakor, v Maroku se dogaja zaradi kralja Mohamed VI., ki spoštuje Berbere – Amazire.
Naša Berberska pravljica bo zares skrivnostna in hkrati veličastna.
Najprej se bomo dotaknili soteske Todre, ki z visokimi (tudi do 25 m) navpičnimi stenami privlači tako domačine, kot tudi turiste, popotnike in celo proste plezalce. Po soteski teče rečica Todra, ki tudi poleti ne presahne. Ob Todri pa je rodoviten palmeraj, kjer rastejo palme, oljke, mandlji, pšenica, različna zelenjava, granatna jabolka in še marsikaj drugega. In sredi vasici, na sončnem pobočju stoji privlačen družinski penzion, v Maroku uporabljajo naziv RIDA »Le ciel bleu« – Modro nebo. In to je tudi res- okoli 350 dni na leto je tam modro nebo, sonček in rdečkaste stene soteske Todre.
In tu bomo spali in se razvajali s čudovito juhico HARIRO. Kaj pa je zdaj to?
Predstavljajte si: dve ali tri vrste leče, čičerika, korenček, krompir, peteršilj, koščki domačega piščanca, česen, čebula in seveda maroške začimbe, ki nas popeljejo v kulinarične užitke. Pa lesene žlice in prelepe keramične skodelice. In po napornem dnevu sedemo na teraso in pred nami se pojavijo skodelice harire …
In to je le en dan v Berberski pravljici, ko smo prehodili palmeraj, brodili po prijetno hladni vodi, opazovali plezalce na senčnih straneh soteske in poslušali ptice, ki se skrivajo v senci palm.
Naslednjič bomo šli v Rif v modro belo mestece Chefchouen … Pogledat, kako ženice, Rifske Berberke, še vedno perejo perilo v potoku, ki izvira visoko v gorah.