28. maj, 2015   Agencija Oskar, Filipini, Vodniki  

 

Filipini – Dežela nasmejanih ljudi

Piše: vodnik Gvido Pevec, potopis za revijo Ognjišče (05/2015)
Filipini obiskovalcu med drugim ponujajo številne rajske tropske otočke, najlepše plaže sveta, svetovno znane riževe terase, vzpon na številne vulkane pa plavanje s kiti in še veliko drugega. V svojem zapisu se bom omejil na prestolnico države – Manilo.
Manila-Pogled na enega izmed centrov Manile, reka Pasig je ena glavnih prometnih žilFilipine sestavljajo številni otoki, kar 7107 jih je skupno. In če bi na vsakem preživeli le en sam dan bi rabili več kot 19 let, da bi obiskali prav vse. Dežela otokov geografsko gledano leži v jugovzhodni Aziji, južno od Kitajske in severno od Indonezije. Na severu Filipinov leži največji otok Luzon. Tu živi velik del od 108 milijonov prebivalcev dežele, tu se nahaja prestolnica Manila in na severu Luzona so slavne riževe terase, del svetovne kulturne dediščine pod zaščito Unesca in obvezen cilj skoraj vsakega obiskovalca. Osrednji del dežele, južno od Luzona, predstavljajo skupina otokov pod skupnim imenom Visayas in čisto na jugu leži drugi največji otok Mindanao.
Manila-Sončni zahodi v Manilskem zalivu so čarobniFilipini obiskovalcu ne ponujajo starih zgodovinskih mest, niti ne množice muzejev, poudarek je na neokrnjeni naravi. Tu so kristalno čisto morje, peščene plaže, številne palme in med množico 7107 otokov lahko prav vsak obiskovalec še vedno najde svoj prostor pod soncem, kjer lahko uživa stran od ponorelega sveta. Številni vulkani ponujajo privlačen gorski cilj, prav tako več stoletij stare riževe terase na severu otoka.
Vsako potovanje po Filipinih se začne in konča v Manili. Mesto leži ob istoimenskem zalivu in v samem ožjem središču živi preko 1,5 milijona prebivalcev, v širšem delu, imenovanem Metro Manila, pa preko 14 milijonov ljudi. Na območju, kjer se nahaja mesto, so živeli ljudje že stoletja nazaj, velik razvoj pa je mesto doživelo s prihodom Špancev, ki so 1571. leta ustanovili v Manili svojo prestolnico. Četrt Intramuros še danes spominja obiskovalca na 300-letno vladavino Špancev. V 18. stoletju mesto pride za dve leti pod nadzor Britancev, ki pa večjega vpliva na otokih niso pustili. Manila postane eden izmed centrov trgovine, saj so Španci zlato in srebro, ki so ga nagrabili v Mehiki in Peruju, v Manili na veliko menjali za kitajsko svilo, indijske drage kamne in dišave.

Quiapo bazilika-Pogled na Quiapo baziliko, kraj upanja za mnogeŠpanske odprave v ta del sveta so spremljali številni misijonarji, ki so s seboj prinesli novo vero in korenine krščanstva zasejali zelo globoko. Danes preko 90 % Filipincev verjame v Jezusovo Veselo oznanilo. Katoliška vera je trdno zasidrana v srcih tukajšnjih ljudi, cerkve so nabito polne in kandidatov za vstop v različne redovniške redove ne primanjkuje. Cerkev ima razpredeno široko mrežo dobrodelnih dejavnosti in uživa velik ugled v tukajšnji družbi. Vera v Jezusa in Cerkev, ki ga predstavlja, je eno izmed redkih upanj številnim ljudem v tej revni deželi. Filipini so edina dežela v Aziji z večinskim katoliškim prebivalstvom, le najbolj južni otok Mindanao je skoraj v celoti muslimanski. In to že desetletja predstavlja veliko težavo za centralno oblast, saj se muslimanski del otočja želi odcepiti od ostalega dela dežele in pri tem ne izbira sredstev. Bombe in teroristični napadi so tu del vsakdanjika.
Manila-Srečanje v katedraliCenter Manile je kaotičen, množica ljudi hiti na vse strani. Opazne so velike razlike v življenjskem standardu, peščica nesramno bogatih in množica skrajno revnih. Visoki nebotičniki, množica bank v predelu Makati, le malo naprej pa barakarska naselja, kjer ljudje žive v skrajnem pomanjkanju.
Namenjen sem proti baziliki Quiapo, ki je bolj poznana kot domovanje črnega Jezusa. V množici cerkva, ki se nahajajo v prestolnici Filipinov, je prav gotovo ena izmed najbolj pomembnih. Tu se namreč nahaja znani kip črnega Jezusa, ki ga domačini množično obiskujejo, saj verujejo, da ima čudodelno moč. Kip prikazuje Jezusa v naravni velikosti, izdelan pa je iz temnega, skoraj črnega lesa, in po tem je Odrešenik tudi dobil ime. Ljudje od blizu in daleč prihajajo pred kip, se ga dotikajo, božajo, poljubljajo in ustnice se jim počasi premikajo, medtem ko izrekajo številne molitve. Še najbolj slovesno je vsak petek, ko se v molitvi spominjajo Jezusove žrtve na križu. Takrat je cerkev nabito polna in veliko časa je treba potrpežljivo čakati, da prideš pred kip Odrešenika. Najbolj slovesno pa je vsako leto 9. januarja in teden pred veliko nočjo, ko si verniki kip črnega Jezusa nalože na ramena in ga ure in ure v procesiji nosijo po ulicah Manile.
Manila-Branje prihodnosti pred baziliko QuiapoManilaZanimivo pa je, da so globoki veri navkljub Filipinci izredno vraževerni. To še najbolje spoznaš, ko na trgu Miranda, ravno pred baziliko črnega Jezusa, opazuješ celo vrsto prerokovalcev in bralcev naše usode. Nekateri berejo in napovedujejo prihodnost iz kart, drugi poizkušajo razbrati prihodnost z branjem dlani. Med drugim prodajajo celo vrsto podobic, amuletov, za katere verjamejo, da imajo čudežno moč. Ker me zanima, kako vse skupaj izgleda, se usedem na stol pred starejšo gospo, ki z gledanjem v karte vidi prihodnost. 150 pesov hoče imeti za svojo uslugo in molče ji prikimam, da je v redu. Enkrat za spremembo se ne pogajam za ceno, saj vse to lahko vpliva na mojo prihodnost. Starka premeša karte, mi pokima naj jih privzdignem, nakar jih v štirih vrstah razgrne pred menoj. Sami liki in podobe, ki vstajajo pred menoj, me zelo spominjajo na tarot karte. Pred mojimi očmi se izmenjujejo podobe kraljev, vitezov, vil, angelov, škratov in različnih živalskih podob. Napove mi preizkušnjo v bližnji prihodnosti, drugače pa karte dobro kažejo in oba sva zadovoljna. Še molitev pred kipom črnega Odrešenika, nato se odpravim dalje po ulicah Manile.
Manila-V času procesije »La naval de Manila« se na ulicah mesta pojavi na desetine Marijinih podobGrem v najstarejši del mesta Intramuros, kjer se bo ravno danes odvijala znana procesija “La naval de Manila”. Začetki procesije segajo v leto 1646, ko je španska mornarica, čeprav bistveno šibkejša, v bližnjem Manilskem zalivu premagala številčnejšo in močnejše nizozemsko ladjevje. Španci so v svoje ladje namestili podobe Marije in pod njenim okriljem čudežno zmagali v pomorski bitki. Španski narod, od nekdaj zelo navezan na morje in ki je s prevlado na morju kar nekaj stoletij vladal velikemu delu sveta, se je tega dogodka vsako leto spominjal na način, da je organiziral procesijo, v kateri so nosili sveto podobo Marije. Danes Špancev na Filipinih ni več. Ostala pa je tradicija in pred manilsko katedralo se je zbralo na desetine najrazličnejših skrbno izdelanih podob Marije. Vse podobe Marije so na premičnih vozičkih, vse so v naravni velikosti, oblečene v najlepše obleke pisanih barv, skrbno okrašene s številnimi šopki cvetja in najrazličnejših svetih podob. Podobe prihajajo iz različnih provinc države in posamezne province v povorki tudi tekmujejo za najlepšo in najbolj izvirno podobo svete Marije. Na samem mestu dogodka sem še pred uradnim začetkom in sprehajam se med številnimi svetimi podobami. Ogromno dela, truda in energije je vloženo v izdelavo posamezne podobe, a ljudje pred vozički so vsi dobre volje, veseli in nasmejani urejajo še zadnje podrobnosti. Množica obiskovalcev vse dostojanstveno opazuje, potem se oblikuje povorka in odide po manilskih ulicah. Ogromno ljudi spremlja povorko, molče, tiho v molitvi, nekateri prižigajo svečke, slišijo se verske pesmi. Nora, pozitivna energija.
Manila - Družina je Filipincem sveta.Še enkrat se v živo prepričam, da še kako drži dejstvo, da je katoliška vera gonilna sila filipinske družbe. Ko jih opazujem, jim zavidam njihovo nedolžno in iskreno vero. Druga gonilna sila družbe je družina. Družine so velike, zelo številčne. Povprečna ženska rodi prvega otroka pri 23. letih starosti in ima po statistiki tri otroke. Ampak eno je statistika, drugo pa je življenje. Tako sem zlasti po vaseh in malih krajih videval in spoznaval izredno številčne družine, kjer je bilo otrok štiri, pet in tudi več. Filipincem večja družina pomeni varnost in družine so izredno povezane med seboj. Pojem družine je veliko širši kot pri nas in tako bratranci, sestrične, strici in tete predstavljajo enakopraven krog družine. Veliko ljudi je revnih, a si zelo pomagajo med seboj in optimistično gledajo v prihodnost. Pred kratkim je raziskava pokazala, da so Filipinci eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Le kako je to mogoče, si mislim, ko pa vidim in vem, da jih ogromen del živi v skrajnem pomanjkanju in nimajo, gledano iz našega zornega kota, praktično ničesar. Odgovor mi ponudi Fredi, ki sem ga spoznal na ulicah Manile. Ko ga vprašam, kako je lahko vsak dan nasmejan, čeprav ne ve, kaj bo jedel tisti dan, mi preprosto odgovori: “Če mi gre dobro in sem sit je vse v redu. Kakšen dan, ko mi gre malo slabše, pa mi dobra volja in nasmeh pomagata pozabiti, da imam luknjo v želodcu. Slaba volja mi ne bi prav nič pomagala in tako pač z nasmehom hodim po ulicah Manile.”

Invalid Displayed Gallery