Od Faraonov do Beduinov 19.12.2009 – 02.01.2010 – nekoliko drugače

To ne bo klasičen opis potovanja in lepot Egipta, temveč prikaz kaj se vse lahko pripeti na potovanju.

Saj se na vsakem potovanju zgodijo kakšni nepredvidljivi dogodki in težave. Ampak, če te spremljajo skozi celotno potovanje, v takšni meri, da se ob redkih dnevih, ko ni težav začneš spraševati „kaj danes pa ne bo šlo nič narobe“, se zamisliš o tem, le kaj mi hoče ta zgornji „šef“ sporočiti.

Že sam začetek potovanja je izjemno pester, ravno tak kot, da bi zanj sam OSKAR napisal scenarij. Lahko pa bi ga opisali celo v stilu Murphyjevega zakona: Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo.

No pa začnimo. (Povzetek iz mojega potovalnega dnevnika)

Preberite preostanek članka »

Naročite se na RSS

Po beli in monotoni zimi je nad minaretom Hasanove moseje posijalo sonce in pozdravilo nas prihod. V Rabatu nas pozdravi se velika mavrica, ki se bohoti nad Atlantikom. Soncni zahod iza Mulay Idrisovega mavzoleja prebudi velika pricakovaja. In res, naslednji dan v srednjeveskem Fezu, je vec kot lep. Jutrisnji obeti, preden prispemo v veliko pesceno morje, so polni sonca, le kaj drugega bi lahko posvetilo na nase misli o veliki Sahari.

Mnenja udeležencev:

Alenka

Vtisi se šele zbirajo. Ne glede na to, da tema na Krvavcu ni bila tako neznana, moram reči, da je bila zame osebno več kot koristna.

Mogoče bo zvenelo sebično, ampak slišano bom najprej poskusila uporabiti v zasebnem življenju oz. življenju nasploh. Itak eno vodi v drugo in uspeh na nekem področju življenja se odraža tudi na drugih. Naj bo vikend na Krvavcu vsak vikend J

Preberite preostanek članka »

Tisti dan je vse teklo po načrtih. Po potovalnem predahu v skrivnosti anatolski vasici sva imela s Širin ambiciozne načrte.

ZAPLET

Krenila sva še v jutranjem mraku in Črni panter je brzel po praznih hribovskih cesticah osrednje planote. Vodili so naju kažipoti čudnih imen, ki jih ni bilo na nobenem zemljevidu. Po feelingu torej, sva se smejala, pa zavila enkrat v levo in drugič v desno… Zabava se začenja, čutil sem, da prihaja eden tistih dni, zardi katerih se sopotnikom običajno dvigajo lasje na glavi.

Preberite preostanek članka »

Mojih nekaj

PRVIČ,

ki jih razume le tisti, ki je bil na Šrilanki

• potovala z Oskarjem.
• pakirala, kot da grem za en teden v Umag.
• presekala zimo.
• v tropih.
• vožnja s tuk-tuki.
• piton okoli vratu.
• videla pijavke, a je na žalost nisem nahranila.
• kopanje v džungelski reki.
• bila prepričana v živo, da ima tudi slon varovalno barvo. Kljub nekaj metrski razdalji smo vsi v džipu gladko spregledali nekaj tonskega slona, ki se je »skrival« za skromnim grmičem. Preberite preostanek članka »

Potovanje se »fizično« končuje, vendar je bilo tako zanimivo in doživeto, da bo še dolgo ostalo v mojem spominu. S posnetki življenja Indijcev in Nepalcev se bo moje potovanje v te kraje še dolgo nadaljevalo. Hvala vam in odličnemu vodniku Matjažu! ( iz anonimne ankete, Od Delhija do Katmanduja)

V Varanasiju sem po ogledu gatov za zažiganje stopila do gležnjev v »drek«, in si nato oprala noge v Gangesu. To mi je bilo bolj grozno kot noge in drugi deli teles, ki so pri sežiganju trupel gledali ven. Mi je pa pozdravilo boleč gleženj v trenutku, kar še sedaj ne morem verjeti (iz anonimne ankete, Od Delhija do Katmanduja)

Na potovanje sem se podala brez pričakovanj, ker dežele nisem poznala in se zaradi pomanjkanja časa nisem mogla v zadevo poglobiti. Potovanje mi je bilo zelo všeč, ker sem se veliko naučila/obnovila, spoznala. Obiskala sem kraje, o katerih sem lahko samo sanjala (veliko večino pa tako ali tako nisem poznala). Pohvala Matjažu, ki nam je z svojim velikim znanjem približal Indijo, njene običaje in ljudi. V kombinaciji z lokalnim vodičem sta bila super par.
P.s.: izbira hotelov se mi je zdela dobra, ker so delovali čisto. To mi je zelo pomembno.
(iz anonimne ankete, Radžastan, sv. Ganges, Himalaja)