Z avtom do Indije II.
Spet se vam oglasavaz najine poti. Se sva v Indiji. Iz Goe sva sla najprej malo na jug, do Ootyja, nato pa na vzhodno obalo v Pondicherry. Nato pa na sever. Trenutno sva v Kharujahu, obcudujeva hindujske templje iz 9. do 12. st. Zares so cudoviti, pravijo da naj bi bil to hindujski Taj Mahal.
Nadaljevala bova pa v Varanasi in naprej v Nepal.
Ceste na poti so bile parkrat zelo dobre, ponekod pa zelo, zelo slabe. Promet je grozen, Indijci kot soferji slabi in prav nic vljudni ( namerno nesramni). Na zalost jim postajava tudi sama podobna, drugace ne bi prisla nikamor. Po 16.000 km je avto se brez praske !!!
Ljudje so OK, dokler nimas z njimi kakega posla z denarjem. Ko zagledajo tujca samo se razmisljajo kako ga cim ucinkoviteje olupiti, pa naj bo to riksar, natakar, receptor ali usluzbenec na bencinski crpalki. Res so lahko zelo nesramni in nadlezni, vendar jim vseeno uspeva le toliko, kot jim dopustis.
K prilozenim slikam pa podatki : vse marca 2009
1. slika Badami templji v votlinah
2. slika Hampi Virupaksha tempelj
3. slika Hampi pogled s Hemakuta hilla
4. slika Mysore
5. slika nac. park Mudumalai
6. slika Mamallapuram Five rathas
7. slika – ” - Butter ball
8. slika – ” - reliefi
9 in 10. slika na poti proti Hajderabadu
11. slika Buda v Nagarjunakonda
12.slika Hajdarabad trznica z vrha Charminarja
13.slika Kanha nac. park
14.slika Slapovi na sveti reki Narmada pri Jabalpurju
15, 16, 17 slika Templju Kharjuahu
Ob priliki pa spet naprej !
Lep pozdrav, Spela in Vlado
Naročite se na RSS
Egipčanski nobelovec
Ena izmed poti za boljše razumevanje neke dežele je prebiranje domačih pisateljev. Kdor bi rad spoznal pravo dušo Egipta nikakor ne more mimo Naguiba Mahfouza.
Naguib Mahfouz je leta 1988 za svoje pisanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Še dandanes je edini pisatelj arabskega sveta, ki se ponaša s to prestižno nagrado.
Vse svoje življenje, do smrti v visoki starosti 94 let je živel v starem islamskem delu Kaira.
Gre za predel, ki se razteza pod Citadelo in vse do znamenitega trga Khan el – Khalili.
Tu se zdi, da se je čas ustavil in tudi dandanes si popotnik z malo domišljije lahko predstavlja kakšen je bil svet v katerem je živel pisatelj.
Gre za labirint ozkih ulic, kjer se izmenjujejo različne trgovinice z čajnicami, kjer moški čajčkajo in kadijo vodne pipe. Vse življenje se odvija na ulici, med sosedi ni skrivnosti in zasebno življenje je javno.
Na vsakem koraku srečuješ mošeje in klic Mojezina vabi k srečanju z bogom.
Življenje se tu odvija počasi, brez naglice in v ritmu, ki je enak že stoletja. Tu zares velja pregovor:«počasi se daleč pride«.
Mahfouz je bil privrženec stranke Vafd – stranke, ki je nastala leta 1918 in se je borila proti angleški nadvladi v Egiptu. Pisatelj mojstrsko pokaže verska in politična nasprotja znotraj ene družine v svojem najvažnejšem delu z naslovom Kairska trilogija.
Gre za tri obsežne knjige z naslovi: Pot med palačama, Palača poželenja in Cukrarska ulica.
Celotna trilogija je prevedena v slovenski jezik in omogoča globlje razumevanje egipčanske družbe.
GVIDO PEVEC
Iranski vtisi – Čarovnija ob grobnici
Slovenci imamo več skupnega z Iranskim narodom kakor se nam mogoče zdi. Poglejmo le način na katerega oboji častimo velike mojstre peresa. Čeprav imajo Iranci več tisočletno bogato zgodovino na katero so zelo ponosni, pa so prav tako ponosni na mojstre duha, ki jim postavljajo veličastne spomenike. In tukaj že najdemo povezavo na Slovenijo, saj tudi pri nas cenimo umetnike pisane besede. Iz Perzije prihajajo tudi najrazličnejše pesniške oblike, ki so jih povzemali mojstri naše pisane besede, spomnimo se le Prešerna in njegovih gazel.
Šems ed - Din Muhamed, bolj znan kot Hafis kar pomeni tisti, ki zna koran na pamet je živel v 14 stoletju. Živel je resda v 14 stoletju, a bil je daleč pred svojim časom, veliki mojster besede, mistik, eden tistih, ki mu je bilo dano spregledati in razumeti. Nerazumljen od večine omejenih umov, ujetih v sistem, v togo razmišljanje, je videl dlje, veliko dlje in to tudi zapisal. V časih tekmovanja kateri bog je pravi, boljši je zapisal verze:
Tako veliko sem se naučil od Boga.
Da si ne morem več reči
Kristjan, hindujec, musliman, budist ali žid
Resnica je podelila z menoj,
Toliko same sebe
Da se ne morem več poimenovati
Moški, ženska, angel
Ali celo čista duša
Ljubezen, ljubezen…
Ob smrti ga ortodoksne mule niso želeli pokopati na muslimanskem pokopališču, češ da ni bil dober vernik. Njegovi učenci so predlagali, da naj vprašajo Hafisa, kaj si misli o tem. Dogovorili so se, da dajo različne verze njegovih pesmi v vrč ter iz množice poklicali dečka, da potegne en verz iz vrča. Bil je 7 verz iz gazele številka 60, ki se glasi:
Ne hodite proč z groba Hafisa
Kajti čeprav je pokopan s slabostmi
Sedaj potuje v nebesa
Zbegane mule so brez besed Hafisa pokopale na uradnem pokopališču in od tedaj se njegove pesmi uporabljajo kot neke vrste Oraklja. Daleč pred svojim časom, je napisal preko 5000 pesmi, od katerih je ohranjenih okoli 500, zbranih v zbirki Divan. Izbor Hafisovih pesmi je že nekaj let dostopen tudi v slovenskem jeziku v zbirki z naslovom: Zapleši z menoj
Širaz, mesto vrtnic, umetnosti, pesnikov, mesto velikega Hafiza. Topel julijski večer, sonce se že hudomušno skriva za griči in topel veter me boža. Sprehodim se do Hafisove grobnice. Na stotine ljudi je že tu, sedijo pred grobnico, tiho molijo, berejo verze iz Hafisove zbirke Divan. Nihče ne kriči, nobene naglice, ljudje prihajajo dostojanstveno, nežno božajo sarkofag iz marmorja in nanj prilepljajo ustnice. Vse je pristno, iskreno in v zraku je noro dobra pozitivna energija, da mi gredo dlake pokonci. Čista magija, ujet v trenutku sedim v množici, živim v trenutku, ki se zdi brezčasen. Ljudje pa kar prihajajo, sede ob grobnici berejo verze, postavljajo Hafisu vprašanja in čakajo, da jim verzi povedo odgovore ravno tako, kot so jih Hafisovim
pogrebcem pred 600 leti. Muslimanske mule še danes ne morejo verjeti kako je mogoče, da je Hafisova zbirka pesmi Divan še danes najbolj prodajana knjiga v Iranu, da, bolj prodajana od same svete knjige Koran. Ob grobu moli mula, zbrano, neprekinjeno že vsaj 15 minut in nekdo se pošali ter reče, najbrž moli zato, da bi prodali več Korana kot pa Hafisove zbirke.
Zrak je topel, diši po vrtnicah, mavrična svetloba barva grobnico v različnih barvah, novi in novi obiskovalci prihajajo, sedijo ob grobu, tiho molijo, berejo pesmi, premišljujejo. Jaz pa sedim, začaran ob vsej tej lepoti in ne morem dalje in vem da se bom vedno vračal na ta sveti kraj k Hafisu.
Gvido
Novice iz potovanja: Od faraonov do beduinov, 8.3.2009-22.3.2009
Le kaj naj clovek pocne ves ljubi dan na feluki?? Uziva. Ana in faraoni
Dobro jutro! Prileteli enkrat ponoci. Spali ali ne, kje so te piramide?
Maroški kalejdoskop
Država v severni Afriki, med Atlantskim oceanom in Saharo. Njena največja zgodovinska znamenitost so stara kraljeva mesta RABAT, MEKNES, FES in MARAKEŠ. Maroko je to in še mnogo več!
Pokrajina je slikovita, razgibana, od morske obale, do visokih zasneženih gora in zelenih oaz sredi puščave.
Že nekaj časa sem imel željo obiskati Maroko in decembra sem se odločil da se prijavim na potovanje v Maroko. Predvsem sem si predstavljal Maroko kot deželo, kjer so drugačni običaji, navade, zakoni,… vendar sem si vse to vzel v zakup.
Ko smo 21.02.2009 prispeli v Casablanco, ter nato nadaljevali vožnjo proti Rabatu, je bil že večer. Naslednji dan se je razkril način življenja v Maroku… Življenjski ritem, čistoča in točnost sta v Maroku drugače vrednotena kot pri nas, vendar prej ko sprejmeš deželo in ljudi z vsemi pozitivnimi in negativnimi odlikami, lažje začneš uživati v lepotah Maroka.
Potovanje je bilo naporno, saj smo v zelo kratkem času prevozili cca. 2500 km, vendar ves čas potovanja ni bilo čutiti negativne energije iz strani drugih sopotnikov. Vsak dan smo videli nekaj novega, doživeli mnogo lepih in nepozabnih stvari in kar je zelo pomembno, smo imeli odlično vodičko Aljo, ki ima Maroko na dlani, pod kožo in v srcu.
Njej in agenciji Oskar bi se zahvalil za odlično organizacijo potovanja po Maroku in za mnogo nepozabnih doživetij.
Amir
Čirali – nekaj slik
Novoletni Sulawesi
Sulawesi je eden redkih naseljenih otokov, kjer se še ni zgodil razcvet turizma in gospodarstva. Popotnik je presenečen nad nedotaknjeno in prelepo naravo ter začudenimi pogledi in pozdravi domačinov, kot da bi bil prvi beli človek, ki je pristal na otoku. Nasmešek in vrisk otrok te spremlja po celotnem otoku, ki so pripravljeni pozirati pred kamero in fotoaparati brez nastavljanja rok daj-dam. Domačini so gostoljubni in so pripravljeni pomagati v vsaki situaciji, ponudijo ti čaj, kavo ali hrano (brez plačila).In ko takole sediš na bambusni klopi na vrtu domačina srkaš čaj, se sliši obojestransko nasmihanje in, ko počasi prihajajo sosedje in vaški otroci se šele zaveš, da si atrakcija pravzaprav ti in ne oni. Gostitelj pa je zadovoljen, da lahko vasi pokaže kakšen gost se nahaja na njegovem vrtu. In ko greš takole naprej po svoji poti med vsemi pozdravi in nasmihanjem niti ne opaziš vse vrste tropskega sadja, ki se nahaja ob cesti od papaje,banan,sirsaka, duriana,pomelo, salak in tudi kave in kakava. In ko te pot zanese na čudovite Sulaweške plaže in otoke z belim peskom te preleti misel:«če je to trpljenje naj traja«. Brez besed pa ostaneš dobesedno pri koralnih grebenih in njegovih prebivalcih pa naj bodo to ribe, kače,sipe ali pa izgubljeni ‘Nemo’. Nekdo je nekoč napisal , da je potovanje na Sulawesi vredno enega življenja in verjemite res je tako.
Sara, Brigita in Albin
Z avtom do Indije I.
Nekaj utrinkov od naših dveh potnikov, ki sta se sama z avtom korajžno podala na dolgo pot do Indije. Ko se bosta spet javila, bomo objavili nadaljevanje.
Obljuba dela dolg.
Potovanje sem dol se nama je posrecilo popolnoma brez zapletov in tezav. V Turciji in severnem delu Irana je bilo se mraz, da je skripalo (-22) potem se je pa zacelo greti do +36 tu v Goi. Do sem sva se navadila tega neznosnega prometnega kaosa, predvsem v mestih, zaenkrat je slo brez praske. Potovala sva 26 dni, nabralo se je 11.900 km, tako da sva prisla na zenino konferenco z dvodnevno rezervo.
Zdaj v soboto pa zacenava drugo etapo, se malo na jug Indije, potem pa povzhodni strani do Varanasija in naprej v Nepal. Po informacijah, kisem jih dobil tu, tudi v Ladakhu in indijskem delu Kashmerja ne bi smelo biti tezav, edino kaksen prelaz nama jo se lahko zagode, saj nekater ocistijo sele v drugi polovici maja (menda pa letos v teh krajih ni bilo veliko snega). Bom se porocal !
V priponki pa je nekaj slik s poti doslej.
Slike so tako, po vrsti : na poti med Tabrizom in Rashtom v Iranu, Persepolis – grobnice, nekje med Quetto in Multanom – opekarne v Pakistanu, Amritsar, Taj Mahal, Pushkar - Indija. Nastale so pa tako, med 25.jan. in 12.febr.
Lep pozdrav Spela in Vlado
Olympos – galerija slik
Vabimo vas, da si ogledate galerijo slik iz prečudovitega Olymposa… odpočijte si oči 
Vse informacije o možnostih letovanj v Olymposu in Čiraliju pa dobite tukaj.
