10. srečanje sopotnikov Agencije Oskar – odziv potnice Kristine

 

Turistična Agencija Oskar, ki fantastično poskrbi za drugačno doživljanje potovanj je sredi čudovite narave organizirala že svoje 10 srečanje udeležencev. Vse je bilo podkrepljeno z mnogimi potopisnimi predavanji daljnih dežel, raznimi delavnicami za osebno rast in raziskovanje notranjega sveta.
Obisk je bil fenomenalen.
Za dobro vzdušje so poskrbeli z živo glasbo in ob okusni jedači in pijači so mnogi zavili prav tja v najbolj oddaljen predel prireditvenega prostora.
Že samo zelenje je omejevalo pogled in kar ni dovoljeno, ravno tja nas najbolj vleče.
Napis: Hoja po žerjavici….
Prenekaterim je bilo takoj jasno, da se v tem prostoru dogajajo posebne priprave. In se tudi so!
Skozi neverjetno energijo smeha so notranje prepreke odpadale druga za drugo. Skozi igro smo ustvarjali energijsko polje in barvo naše skupine.
Kmalu se nismo več menili za radovedne poglede “firbcev”, ki so ostajali v svoji “reali”. Gradil smo most do vibracije lastnega zaupanja in uresničevanja.
Listek mojih strahov sem si pripravila že doma, saj sem potek dogodka delno že poznala, po žerjavici sem že hodila. Bilo jih je za cel list papirja A4 format. Si mislite koliko strahu… hehehe…
Vsak od udeležencev je na svojem koncu prižgal grmado. Listke s strahovi in omejitvami smo predali ognju.
Nadaljevali smo s pripravami.
Togost fizičnega telesa in notranje zavrtosti smo obdelali na začetku z igrami. Na vrsti je bilo zaznavanje bolj finega nivoja in občutenje etra. Spet skozi igro dotikanja, opazovanja…
Gospod Trojnar ve, kako se potopiti v globino svojega duha. Ena od udeleženk mi je omenila, da ji je ravno Literarni trenutek dal pikico na I. Se strinjam. Počasi smo prihajali do lastnega bistva, do lastnega srca, medtem, ko so ogrnjeni zublji vršili transformirajo elementa lesa.

Bili smo ob ognju in stik z njim se je stopnjeval.
Sonce je zašlo in čas je bil, da Franjo in Brane razgrneta žerjavico. Nastopil je trenutek…Odločitve…in Zaupanja.
No, malo me je bilo pa vseeno strah, priznam.
Prvi je stopil na tlečo preprogo gospod Trojner, nato Brane in potem že kar Špela, pa kako odločno.
Moj strah se je v hipu razblinil, ko sem svojo hči videla stopat po žerjavici.

Mimogrede, morda se marsikdo ni zavedal kako močne energije so bile spuščene na zemljo, kajti bili smo tam v družbi vseh elementov, poleg energije polne lune v Biku. Torej še vedno v kopeli močnega energijskega vala, ki so ga v Vesku ustvarili milijoni meditantov. Kajti na duhovnem nivoju je to največje srečanje resnih iskalcev Resnice.

 Kristina

Naročite se na RSS

 

***

4.30 zjutraj. Pa ne že spet ! Allah kurusun ! Ampak ne: čas je za jutranjo budnico in telovadbo. Grrrrrr. Najraje bi nekoga pojedla ali pa ugriznila gospo Kačo, ki spi poleg mene, oziroma brcnila s tipalko v zakonski pograd, da se znesem še nad gospodom Bramorjem in gospo Srako, ki nam nista pustila spati prejšnjo kratko noč. Topla spalna vreča za spanje na Araratu me prepričuje, da še ni čas za bujenje, ampak komaj se izkopljem iz njenega objema, si popravim tipalke in pogledam, če so vse nožice cele. Malo me ščemi oklep, zaradi prekomernega kolesarjenja in hoje, ampak moč volje mi pravi, da je pred mano nov dan polen izzivov in nepričakovanih zanimivih doživetji.

5.00 zjutraj Sončni vzhod. Modro vijolično nebo in temno rdeče sonce greje moj zadek, tipalke in premraženo ušivo telesce. Dolina pod Nanosom je prekrita z megleno tančico, skozi katero prodirajo krošnje dreves in nanjo mečejo dolge čarobne sence.,Gledam in gledam in ne morem se nagledati. Neverjetno čarobno, magično in surrealno ! Neprecenljiv in poseben začetek dneva.

Uši smo po besedah nekaterih trdovratne, jaz pravim, da smo vztrajne. Z močno voljo nam je uspela še ena nepozabna dogodivščina.

Živelo kraljestvo živali !

Velik objem,

gospodična Dobra listna Uš

***

In pričelo se je s prvim obvestilom o letošnjem prvem TB, ki  mi je dalo, kar nekaj časa za pripravo in prazen vpogled v prihodnost… in prišlo je drugo obvestilo, tik pred odhodom, ki mi je kot vedno do sedaj povečalo srčni utrip in položilo 10 kg utež na moj prsni koš…

In začelo se je z prihodom na kmetijo«Hudičevec«, ki že samo ime pove, da sem se znašel v pravem peklu, vendar temu ni bilo tako. Zgodnje prelepo jutro nismo začeli s peklenskim vzdušjem, temveč s sproščujočimi energetskimi vajami. Sledila je trajna izguba ega, saj sem se kot teliček znašel na živalski farmi, ter se  pobližje spoznal s samim seboj (konji) in kočijažem. Ko se mi je življenje le nekoliko osvetlilo in dobilo barve, je sledila  panoramska vožnja s kolesi po pravi kraški pokrajini. Kako lepo je bilo voditi svojega konja po vasicah, se ustaviti in utrgati prave Kraške češnje, da o naravi niti ne izgubljam besed. Sledil je postanek in »velik pok«, ki je zaznamoval celoten potek nadaljnjega TB…nato vse tiho je bilo. Prihod v Vipavo, prelepo primorsko mestece in prva nočitev ob izbrani druščini. Drugi dan pa se začne pravi pekel, saj je sledilo vzpenjanje na pobočje Nanosa po pravih jeklenih klinih, a vse te muke so odtehtali razgledi na prelepo slovensko pokrajino. Kako lepo je bilo biti orel in kraljevati v  višavah. Sledil je dolg sprehod in okušanje neokrnjene narave z bosimi nogami-neprecenljivo. Po celodnevnem fizičnem preverjanju naših sposobnosti, se mi je le pokazal končni cilj-Vojkova koča na Nanosu. Ves utrujen se poležem na prelepo razgledno točko in v pričakovanju razsvetljenja pričakujem sončni zahod. Sonce zaide in prikaže se »celostni Oskar«. Za nekatere razsvetljenje, za druge prihodnost. Seveda se od razsvetljenja ne da živeti, zato me je v koči že čakala večerja in potešitev fizičnega stanja, ter večerni program do jutranjih ur-seveda, če verjameš v pravljice. In še tretji dan, energijske vaje, tuljenje in meditiranje v prihajajoče jutro-lepo je bilo. Ker sem bil le nekoliko previsoko, je sledil spust v dolino in na realna tla (raj). Pot v raj pelje skozi pekel a ne za vse…

Če vse skupaj strnem, je bilo prelepo uživati v majskih dneh prelepe slovenske narave, lepo se je bilo družiti z ljudmi, sodelavci agencije Oskar, ki na žalost te prelepe večere preživijo v postelji in se ne znajo veseliti življenja, povezovanja in malih trenutkov (razen izjem), da o tisti iskri, ki bi celosten tokratni TB postavila na višjo raven, zaradi višjih sil ni bilo. Škoda. Kljub temu hvala vsem za tisto, kar sem doživel, pridobil in odnesel v svoje nadaljnje življenje…

Teliček

***

Nova živalska imena, zabavne igrice iz otroštva, zgodnje vstajanje, meditacije, predavanja in razmišljanja o večplastnem načinu potovanj, izvrstna organizacija.

To je bil naš TB.

Gospod Jazbec

***

Oskarjev teambuilding, maj 2011

Sreda, 25.maj 05:45

Z veliko čokolado v roki in velikim pomanjkanjem spanja na zbornem mestu nekje v bližini Nanosa. Najprej pomislim, le zakaj! Potem pa srečanje, smeh, ugotovitev, da smo vsi v isti kaši. In že se začne. Malo meditacije in vpitja v gozdu, ki pomaga pri sproščanju in celo dopoldne razlaganja o kočijažu, konjih in… Komaj verjamemo, ampak res. O kabali. Kaj ni to tista reč, ki se jo gre tudi Madonna? Vsak premor izkoristimo za skakanje na trampolinu v stilu: »I beleive I can fly…«. Naučimo se, da je dobro držati vajeti svojega telesa, čustev in misli trdno v rokah in naslednji trenutek dobimo tudi nova imena. Tokrat postanemo ena od sličic živalskega kraljestva. Ne le, da pustimo vezanost na svoje ime za sabo, ampak se poistovetimo tudi z lastnostmi živali, katere ime prejmemo. Kajti z novim imenom si upamo več!!

Sreda, 25.maj 16:00

Vsak na svojem kolesu, izgubljeni nekje med češnjami in lepimi cestami skozi slikovite vasice drsimo proti novim ciljem. Vodi nas zemljevid, med nami pa vlada trdna tišina, ki je zapovedana! Le kam, le kam… Ko naslednjič spregovorimo, se zavemo, da po piramidi celosti, kjer je duša najvišji nivo, ne moremo plezati brez zadovoljenega fizičnega oz. telesnega nivoja, ki je osnova. Čas za še več češenj, hladno pivo in večerno pico iz krušne peči. Življenje je lepo!

Sreda, 25.maj 22:30

Teliček, bramor, puran in kača se po večernem razglabljanju ob kozarčku ognjene vode zakampirajo kar v lokalu. Razprostrejo svoje podloge in spalne vreče med mizami še aktivnih obiskovalcev lokalčka, jih prosijo za razumevanje in utonejo v spanec pravičnih. Kajti naslednje jutro je odhod ob… Ja, prav imate, ob 05:45.

Četrtek, 26.maj 08:00

Butični zajtrk s sveže pečenimi francoskimi rogljički in pravkar zmleto kavico nariše nasmeh na še tako zaspana usta. In le – ta  se še bolj raztegnejo, ko zagledajo opremo za plezanje ter strokovno ekipo Lisice, Kavke in Žirafe. Opremljeni in v pričakovanju zagrizemo v strme skale proti vrhu Nanosa. Strahovi se rušijo, premagujemo lastne ovire, spodbujamo se s smehom in tudi kakšnim zelo sladkim piškotkom. Dobra lekcija in nova izkušnja nas ponese visoko. A še vedno ne dovolj, da bi dosegli magičnih 1000m nadmorske višine, nad katerimi ni več greha!

Četrtek, 26.maj 13:00

Vsemu lepemu sledi še več lepega. Kaj bi modrice po kolenih in opraskane roke, od sonca ožgan obraz, ko pa na cilju čaka tako neverjetno kosilo v družbi medveda, v senci dreves, sredi zelenih livad… Smisel življenja je že skoraj znan, ko izvemo, da nas do cilja loči še dolga pot. Pot spoznanja? Kakršnakoli že, nanjo se odpravimo tokrat popolnoma brez pričakovanj. Kajti najlepše je takrat, ko se prepustiš dogodkom, ne gledaš na uro, ne slišiš telefona in je tukaj samo še modro nebo nad vso to prelepo zeleno okolico.

Četrtek, 26.maj 20:30

Večerna meditacija? Zakaj pa ne! Še rajši, ko je znano, da ji sledi okusna večerja. In večer v pravi planinski koči. Ki je tokrat nad 1000m. Torej smo v sferi, kjer ni več grehov. Odprli smo pesmarice in zajamrali v noč, se polastili kakšne medice, zapeli skupaj z radiem in še malo reševali svet. Potem pa pride tisto najlepše. Postelje zaškripljejo in v sobi z šestnajstimi je to prava veselica, smeh odmeva v tiho noč. Pozabimo tudi na čas odhoda naslednji dan, 05:30.

Petek, 27.maj 14:00

Lačni, žejni, po dolgih urah hoje prispemo do Predjamskega gradu. Kako je lep! Seveda, vsi smo ga nekoč že videli, a zdaj je še lepši, poseben. Še bolj nas navduši restavracija v bližini. Hrana, pijača, stoli, tekoča voda,… Nič več ni samoumevno in kosilo tekne še bolj, kot bi lahko sploh kadarkoli pričakovali! Pot je bila dolga in polna drobnih presenečenj. Zato je cilj toliko bolj zaželjen. Kako tekne sladoled. Eden, drugi, celo tretji! Kot pravi privid se po kosilu prikaže še avtobus z našimi sodelavci in nas povabi na skupno pot. Kam? V neznano, seveda!

Petek, 27.maj 21:30

Vonj po morju, zvezdice, kozarci s šampanjcem, bazen,… Smo mar v raju? Večer se zavleče v noč in noč v zgodnje jutro.

Sobota, 28.maj 11:00

Del naše ekipe oblečen poskače v bazen. To je eden od tistih najboljših trenutkov celega teambuildinga. Upaj si biti vsaj malo nor, je nekoč rekel nekdo. Pozabi na predsodke in se samo prepusti. Skoči, prebij meje razumevanja, bodi ti! Smeh odmeva daleč naokrog, sonce sije s svojimi močnimi žarki in nas boža, osmisli naše početje. Kako lepo se imamo! Po tem je sledenje resnim temam precej lažje.

Sobota, 28.maj 20:00

Samo en predmet je, ki pritegne pozornost moškega dela naše ekipe. Televizija. In pomembna nogometna tekma. Ostali del ekipe se ukvarja z družnim masiranjem in deljenjem takšnih in drugačnih izkušenj. Spet nas spremljajo zvezdice in spet se večer zavleče pozno v noč. In spet je jutranji odhod še bolj zgoden kot prejšnje dni. A kaj bi to, naša skupna energija nas vleče naprej.

Nedelja, 29.maj 09:00

Gospod Slon razlaga o celosti. Medtem prijazna dekleta kuhajo kavo na avtomatu, eno za drugo. Povpraševanje se ne konča. Utrujeni, a še vedno pripravljeni na nove izzive skupaj v tem, sodelujemo. Nastane skupinska skica vseh živalskih članov ekipe.

Nedelja, 29.maj 14:00

Vsak zagrabi svoje in že je tukaj naš avtobus, ki nas sprejme v svoje varno zavetje. Zapustimo naš začasni obmorski raj, se vkrcamo na avtobus in ta nas popelje nazaj v naš vsakdanji svet.

Hvala ekipi za nepozabno druženje. Za takšno medsebojno podporo in dober občutek za sočloveka, za ponovno zavedanje, da ni vse samoumevno! Še posebej pa za tiste majhne »nore« dodatke, ki so oznaki nepozabno dodali še unikatno!

Gospodična Kača

***

Dneva sta minila odkar smo se vrnili iz letošnjega TB-ja. Žal mi je, da se tam tako malo spi, da potem porabim še par pomembnih domačih dni za to, da sploh pridem k sebi in se naspim. To je res ena od reči, ki bi jo definitivno spremenila, da bi mi bilo potem lažje preklopiti nazaj na dom in številne domače obveznosti.

Vedno pišem nekak povzetek reči, misli in doživetij, ki so se mi utrnila in zapisala po preživetem druženju z agencijo Oskar. Tokrat prav tako… razmišljam, kaj je bilo takega, kar bi s seboj vzela v večnost in kaj takega, kar bi pustila kar tam, na Nanosu.

Spet se mi na TB ni ljubilo iti (to ni nič novega, še vedno do sedaj je bilo tako). Prehitro se je bližal odhod (je tudi vedno tako) in vstajanje sredi noči in vožnja do Hudičevca (kako primerno ime za prvo srečanje!). Minilo je tudi vsaj celo dopoldne, predno sem spet malo začutila vse ljudi, ki jih že leta poznam in so del mojega delovnega okolja (bolj ali manj, no v resnici manj, saj je moje delo precej samotarsko in pri njem ni sodelavcev, razen sopotnikov v skupini). Spet sem ugotovila, da starejši ko postaja človek, manj mu je do poslušanja predavanj, teorij in mnenj drugih… in raje vse to poišče znotraj sebe. V tem smislu me je predavanje prvega dne utrudilo in malo zmedlo… in tudi izpraznilo. Je pa bilo zaznati neko pristno veselje in zgleda, da smo se tokrat res prišli vsi najprej dobro imeti in se družiti, in šele nato tudi izobraževati. Skozi potek dneva (in naslednjih dni) je bilo v programu zaznati profesionalen in tankočuten občutek za organizacijo in druženje, nemogoče bi bilo spregledati Borisovo prisotnost v »tihem programu« dogajanja. Genialen je v tem!

Kolesarjenje je bilo pravi turizem za uživače! Nič navzgor, skoraj nič po ravnem, ampak le navzdol in še bolj navzdol, smo kake 3 ure divjali kot razigrani otroci proti Vipavi… juhej!

In prišel je trenutek, ki smo ga pričakovali, visel je v zraku kot kak sluzast neviden temen oblak, ki je moral prej ali slej spustiti svoj težek tovor. Pogovor je bil prava katarza za vse nas, ki že leta delamo v agenciji in z njo živimo povezani in prepleteni skoraj v eno. Za Oskarja je legel težko!

Dnevi so si sledili, naša skupina je živela in dihala isti zrak, jedla isto (super odlično) hrano in se veselila skupnih trenutkov. Vsak med nami se je z veseljem družil (še posebej, ker druženje ni bilo prisiljeno, od zadaj malo forsirano, ampak je bilo res sproščeno in veselo). Spet sem ugotovila, koliko skupnih dogodkov smo že preživeli in koliko smo se skupaj že naučili, kako se skupaj razvijali… rada imam te ljudi, vsakega med njimi! Še najbolj pa mi je bila všeč ena nova pogruntavščina, ki (kar se mene tiče) manjka na naših potovanjih… to je tihi skupinski čas! Prava uživancija je biti z ljudmi, pa biti istočasno tudi sam s sabo! Če to ni zelo lepa in subtilna nadgradnja! Tihe urice gor po Nanosu so bile pravo darilo zame, ki rada doživljam… svet okoli sebe in sebe v njem in sebe nasploh. Gotovo je to tisti spomin, ki gre z mano v večnost!

Ostalo je bilo lepo, bilo je plezanja po ferati in prepenjanja z ene na drugo stran klinov, bilo je veliko hoje ko so se moje noge že skoraj samodejno premikale in želele le še eno- postelje, bilo je čudovito presenečenje, ko nas je zelo dobro poznani avtobus z napisom Pečelin razveselil v Predjami, bilo je govorov na avtobusu, da sem se včasih komaj zadrževala, da se nisem od smeha valjala po sredini avtobusa, bilo je presenečenje ob prihodu na morje (neverjetno je to, kako zelo smo vsi nori na morje! Še vedno in ne glede na to, da potujemo po vseh morjih tega sveta, nam pogled na Jadran kar zabliska oči!), bilo je plavanja v bazenu (z vso obleko na sebi) in iger na igrišču po tem, ko smo končno enkrat pošteno »nategnili« agencijo J, bilo je veliko izmenjanih besed in misli, vtisov in občutkov… in vsak od nas je imel pred seboj iskreno ogledalo…

Vedno bolj se izostruje moj pogled na dogajanje, na vse to, kar dela naša izobraževanja tako zelo pomembna za nas, ki se skoraj nikoli med seboj ne vidimo tekom leta. Vsa ta leta tudi Oskar vdano deli svoje ugotovitve med nas, pa naj jih uporabimo zase ali za vodenje v njegovi agenciji. Koliko globin smo že preplavali skupaj in koliko jih še bomo!

Hvala, Oskar, hvala Boris in hvala vsi, ki ste bili vsak zase in skupaj, čudovita živalska farma!
Na še mnoga leta! J

Gospa Sova

***

Z eno besedo: NEPOZABLJIVO.

Naša zgodba se je začela v zgodnjih jutranjih urah na kmetiji Hudičevec. Na team building pridem med prvimi in kmalu se zberejo tudi ostali udeleženci, kjer se spoznamo. Premišljujem o tem kaj vse mi bo prineslo naše druženje. V dnevih, ki sledijo pridem do spoznanja, da mi fizična aktivnost in druženje z ljudmi s pozitivno energijo naredijo srečnejšo in zadovoljnejšo. Tri dni sem preživela v prijetnem okolju, odlični družbi polni smeha in veselja, ter dobrega sodelovanja. Ker je vsega lepega enkrat konec se moja zgodba konča, kjer se je začela, na kmetiji Hudičevec, vendar je ta zgodba polna prijetnih vtisov, novih spoznanj o  lastnih zmogljivosti in kopico novih znancev. Team building je presegel moja pričakovanja, saj je bil zelo raznolik, adrenalinski ob enem pa zabaven in poučen.

Gospa Bolha

***

To je bil zame 5 ali 6 ( ne vem točno ) TB, ki sem se ga udeležil v sklopu AO. Že zadnji TB pred tem je bil super in mislil sem si, da ga bo težko preseči. No pa se je zgodil TB in prekosil vsa moja pričakovanja. Nepozabna izkušnja, prava kombinacija fizike, telesa in duha. Kolesarjenje med nasadi češenj, plezanje po skalah ter hoja po vrhu planote Nanos. Na koncu pa zaslužen odklop v Barbarigi. Nepozabno. Osebno zame najboljši TB do sedaj, dodobra sem spoznal samega sebe, okolje in svoje sodelavce. Ni meja, razen tistih v naših mejah. Vesel sem te izkušnje in skupaj naprej korakamo proti soncu.

Gospod Pav, vas ima vse rad

***

Brámorji (znanstveno ime Gryllotalpidae) so majhna družina kobilic, ki jo uvrščamo v podred dolgotipalčnic. Vanjo uvrščamo okoli 60 opisanih vrst, ki so vse prilagojene za kopanje pod zemljo. Kljub majhnemu številu vrst so bramorji, ki živijo v bližini človeka (npr. na obdelanih površinah), splošno prepoznani kot škodljivci, saj lahko ob pomanjkanju nevretenčarskega plena napadajo tudi kulturne rastline.

Gospod Bramor

***

Moji cvetoči dnevi…..

Zame je bil tokratni team building en sam sprehod od rožice do rožice – čisto pravo vzdušje za podlago za prvo Oskarjevo (celostno) cvetko, ki smo jo “uvajali”! Z gospodom Termitom sva bila kot tehnična ekipa zelo usklajen par; vsak prosti trenutek sva izkoristila za to, da sva duhala rožice, jedla gozdne jagode in smrekove vršičke. Edino pri bukovem listju se je nekoliko zataknilo…. Niti zgodnjejutranji razgibalno-meditacijski skupinski trening (ki je slej ko prej prebudil tudi najbolj zaspane), niti trdovratno vztrajanje gospoda Slona, da nam odpre duha tja do pete sfere, ni moglo razbliniti mojega prešernega “dopustniškega” razpoloženja. Ni kaj; v dobri družbi še vgml tekne… JJ

Gospa Sraka

***

TEAM BUILDINGA AGENCIJE SLON je bil res nepozaben in zelo me veseli spoznanje kdo je otrok v meni in zakaj mi kar naprej uhaja izpod nazora…

Lep pozdrav,

Gospa Žaba

***

Z enodnevno zamudo sem se pridružil (kot se je kmalu izkazalo) naši živalski farmi. Izhodišče je bila kmetija Hudičevec (glej, kako primerno ime za Oskarjeve team builidinge), vendar je bilo kmalu jasno, da tokrat ne bo tako. No ja, kakor za koga! Veliko smo hodili, se veliko pogovarjali, nekateri smo se prvič srečali z različnimi tehnikami za sproščanje, tudi kaj novega izumili, in kar je najbolj zanimivo – še nikoli se nismo toliko presmejali kot doslej! In to pove vse!

Hvala vsem za dobro družbo
Gospod Ščurek

***

Razširjanje in združevanje

Zato se rada udeležujem Oskarjevih team buildingov. To je njihov namen.

Tokrat smo se prelevili v živali in se po prvih začudenjih in spraševanjih tako vživeli v svoje nove vloge, da je bila naša živalska farma polna smeha in svinganja.

Gospod Slon vedno poskrbi za razširjanje naših meja razumevanja in dojemanja, rušenje predsodkov in stereotipov, odpiranje novim pogledom in uvidom.

Tokrat smo krotili tri žrebce in morda bodo nekoč res kdaj ubogljivi konji v rokah pravega kočijaža. Že samo poigravanje s teorijo je bilo nadvse zabavno, ko pa smo teorijo udejanjili v prvem slovenskem no-budget filmu je bil to vrhunec užitka, kakršnega lahko povzroči samo univerzalni spermij. Na tem mestu velja pohvala izjemnemu talentu našega režiserja, gospodu Polžu.  

Gospod Puran vedno pripravi vrhunsko potovanje v neznano, polno navdušujočih aktivnosti v naravi in zabavnih iger, ki združujejo vse sodelujoče. Tako se krepijo poznanstva in sklepajo nova. Tako se širi radost in razumevanje.

Tokrat smo kolesarili po Vipavski dolini in rabutali češnje, preplezali smrtonosno skalovje Nanosa in potem prehodili ves njegov greben cvetočih travnikov in pravljičnih gozdov ter zaključili naš pohod pri Predjamskem gradu, da kar nismo mogli verjeti našim očem. Telo je ječalo od preživetih muk zaradi pomanjkanja spanca in predolgih ur hoje, duša pa je letela od veselja, da smo zmogli in končno že enkrat stopili na ta Nanos. Oskarizem pravi, da pot v raj vodi skozi pekel. Nas je raj čakal v Barbarigi. V dežju in mraku smo se pripeljali nekam Bogu za hrbtom, kjer se je prikazal bazen, ob njem pa šampanjec, jagode in vrhunsko kulinarično doživetje. To pa je dobrodošlica in obet nečesa lepega! In to je scena, kjer so stalni pozivi gospe Kokoš k svinganju končno padli na plodna tla!

Na vseh naših team builingih se zgodaj vstaja. Običajno se je to delalo samo zato, da se nas muči! Tokrat pa je imelo svoj namen. Meditacije in energetske vaje ob sončnem vzhodu, ki so nam jih prijazno pripravljale gospa Štorklja, gospa Osa, gospa Gos in gospa Kokoš, so nam usmerile pozornost vase in v tukaj in zdaj našega bivanja ter dale energijo za prihajajoči dan. Posebna zahvala gre tudi njim.

Zame je bil to najlepši team building doslej. Vsega je bilo ravno prav in v vsem sem neizmerno uživala. Izbrano okolje, dejavnosti, predavanja, igre, kulinarika in tisto meni najljubše – druženje z vami, dragi vodniki in vsi agencijski. Hvala vsem za prekrasnih pet dni.

Želim si, da bi se v prihodnje večkrat družili in zabavali izven team buidlingov. Tu imam v mislih kakšen enodnevni izlet ali piknik. Svingerske vezi je prijetno vzdrževati, mar ne?

Saj vam pravim, razširjanje in združevanje.

Vaša gospa Koza

Fotogalerija

 

Pozdravljeni, dragi sopotniki!

 

Srečanja sopotnikov so idealna priložnost za “korak naprej”, za ponovno srečanje s potovalnimi prijatelji in vodnikom – vso ekipo, ki je ustvarjala ter nastopala v vašem potovalnem filmu! Kakšen je kaj njihov potovalni film? Je drugačen od vašega? Kako so videti sopotniki v vsakdanjem življenju?

Še na mnoga druga vprašanja lahko odgovorite le tako, da sprejmete naše vabilo in pridete na …

DESETO JUBILEJNO SREČANJE SOPOTNIKOV , 21. MAJA 2011 V ČOLNARNI TRBOJE

 

Vse aktivnosti so za sopotnike brezplačne, vključena pa je tudi hrana in druga presenečenja! 

Vljudno vabljeni!

 

PROGRAM SREČANJA – PIKNIKA:

• 12.00 – 16.00        Oskarjev kolesarski “maraton”- tretjič

Ob 12:00 se iz čolnarne Trboje odpravimo na cca. 45 km dolg izlet po Gorenjski. Točne poti vam še ne izdamo. Znana bo na dan “maratona”. Pot bo ravninska in asfaltirana. Za izlet je potrebno lastno kolo.  

Obvezne predprijave na tel: 04/201-43-38, najkasneje do 16. maja 2011 oz. do zapolnitve prostih mest.

• 13.00 – 16.00        Zabavno in igrivo v globino nevidnih plasti 

Zabavne in zanimive interaktivne dejavnosti, skozi katere nas popelje mlada ekipa terapevtov naravnega zdravljenja, se izkaže kot prijetna popestritev našega programa. Naj gre za sproščanje na masažni mizi skozi masažo stopal, spoznavanje delovanja zdravilne življenjske energije – reiki, raziskovanje intuicije.

Vse to in še veliko več lahko doživite skozi poglabljanje v svetove, ki so očem nevidni. Ali kot pravi Mali Princ:”Bistvo je očem skrito”.

Obvezna oprema: raziskovalni duh, merica poguma in veliko dobre volje!

Kaj bomo na delavnicah počeli? (kliknite) 

Obvezne predprijave na tel: 04/201-43-38, najkasneje do 16. maja 2011 oz. do zapolnitve prostih mest.

• 16.00 – 16.30         Prihod udeležencev

Izkoristite prijetno popoldne. Pridite čim prej in uživajte v neformalnem srečanju z znanci in morda sopotniki s prejšnjih potovanj.

• 16.00 – 19.00         Delavnice, predavanja 

Lahko se udeležite katere od zanimivih delavnic ali predavanj. Zanimivo in zabavno bo. Seveda ste naši spoštovani gosti! P. S. Rezervna oblačila v avtu vedno prav pridejo…

Predavanja:

16:00   Mehika, Gvatemala, Belize – Dežela Majev in Aztekov

17:15   Kambodža, Laos in Vietnam – V osrčje Indokine

17:15   Indija, Nepal in Tibet – V kraljestvu bogov

18:30   Iran – Eksotika in izziv – drugačnost na vsakem koraku 

18:30   Islandija – Dežela ognja in ledu

Delavnice:

14:00 -     … Hoja po žerjavici

Več informacij o delavnici na http://www.hojapozerjavici.si/ in v članku (kliknite) - obvezno branje pred prijavo. Za vse pogumne in izziva želenih je možna tudi lastna izkušnja.

Obvezne predprijave na tel: 04/201-43-38, najkasneje do 16. maja 2011 oz. do zapolnitve prostih mest.

 

16:00 -     … Presenečenja

16.30 -     … Hrana in presenečenja (vse tematsko obarvano) 

??              … Zastor pade 

 

Preživite prijetno sobotno popoldne in večer skupaj z nami še enkrat podoživite pretekla potovanja.

Agencija Oskar 

 

Kako do Čolnarne Trboje?

Z gorenjske avtoceste

Z avtoceste zavijte na izvozu Vodice, nato pot nadaljujte v smeri Smlednik, Zbilje. Peljite 4,5 kilometra skozi vasi Zapoge, Hraše, Valburga. V vasi Valburga zavijte desno proti Trbojam (tabla). Vozite še 3,5 kilometra (smer Trboje – Kranj) do vasi Trboje. Na koncu vasi na levi strani je vhod v Čolnarno Trboje, parkirišča so na desni strani.

 

ŠPELA – REFLEKSOTERAPIJA  

Sem Špela Kolenc, po poklicu profesionalna saksofonistka, bioterapevtka in refleksoterapevtka. V sklopu svojih dejavnosti vzpodbujam kreativni in obenem duhovni razvoj posameznika.

Kot saksofonistka nastopam solistično in priložnostno sodelujem s komornimi zasedbami ter orkestri. Ustvarjam meditativno glasbo, ki jo izvajam ob posebnih priložnostih.

Raziskujem, kako psihofizično stanje vpliva na samo umetniško izvedbo in razvijam nove, učinkovite načine, ki bi pripomogli k izboljšanju glasbenih sposobnosti.

V svoje terapevtsko delo vključujem karmično diagnostiko, biorgonomijo in reiki, navsezadnje pa me je prepričala tudi učinkovitost refleksoterapije, s pomočjo katere posamezniku pomagam, da sprosti blokade tako na fizičnem, kot tudi na ostalih nivojih.

Terapevtski pristop vključujem tudi v stalno pedagoško prakso. Preko umetniške izvedbe zaznam motnje, blokade, ki so zapisane v izvajalčevem biopolju in ga ovirajo pri igranju. Vzpodbujam učence, da bi ozavestili svoje ˝ovire˝, skupaj poiščemo primeren način, da jih premostijo in tako v čimvečji meri izrazijo svoj potencial.

Težim k temu, da ljudje v prvi vrsti spoznamo svojo notranjo moč, s katero se osvobodimo omejujočih vzorcev ter zavestno zgradimo svoje zdravje, zadovoljstvo in dosežke.

MOJCA – MOČ INTUICIJE

Energijski center Mojchi v Kranju nudi raznolike možnosti, da se vsak posameznik skozi duhovne delavnice, meditacije in krajša predavanja o tem, da vsak človek v sebi nosi neizmerne potenciale, neomejeno izrazi. Želimo presegati ustaljena mnenja o ezoteriki in pokazati moč intuicije. Ta čut je neverjetno natančen in lahko spregovori o preteklosti, sedanjosti in možni prihodnosti posameznika. Skozi delo z energijami, zvokom, nadčutnimi zaznavami vsakemu osvetlimo tisti del, ki ne sme biti spregledan, če želi človek ohraniti vitalnost, zdravje in kreativnost. Ponudbo naših masaž in ostalih storitev si lahko ogledate na www.mojchi.com.

BOŠTJAN – REIKI

Po poklicu strojni tehnik, trenutno se ukvarjam s komercialo, kjer menjujem čas za denar in svetujem ljudem ter jim pomagam uresničevati delček njihovih sanj!

Življenje me je peljalo po različnih poteh, na katerih sem se malo ustavil zajel dih, srečal popotnike, ki so mi ponudili  požirek in grižljaj nove energije, ki ji lahko rečem zdaj na kratko – REIKI.

Z njim se ukvarjam in ga uporabljam v sodelovanju z naravo v mojem vsakdanjiku, da spoznavam sebe, ljudi, ki jih srečujem in jim s pomočjo energij pomagam do »boljšega življenja«. Saj bogastvo, ki ga gradimo v nas samih je produkt NAŠE  sposobnosti razmišljanja in delovanja! 

Kaj bomo počeli?

- predstavili axis mundi ,kako se uporablja in čemu služi

- predstavili samozdravljenje z polaganjem rok in

- predstavili energetsko polnjenje hrane in pijače (redbull ni sponzor).

 

 

 

Z glavo hodite po žerjavici, ne z nogami

 

Vas je že kdaj zamikala hoja po žerjavici?

Želite živeti več življenja?

Se želite podati še v eno adrenalinsko izkušnjo?

Če vas karkoli od tega vznemiri, ali se vas dotakne, je prav, da nadaljujete z branjem, si mogoče kašen ritual hoje po žerjavici ogledate, ali se ga celo udeležite. Ritual hoje po žerjavici je starodavni ritual ki ga izvajajo po celem svetu. Njegov osnovni namen je prebuditi v sebi svojo življenjsko moč. Gotovo se vam je že porodilo veliko vprašanj. 

Naj že v začetku odgovorimo na dve najpogosteje zastavljeni vprašanji:

Kako je možno iti v to izkušnjo, ne da bi imeli kakršne koli neprijetne posledice?

Hoja po žerjavici ni v domeni razuma. Pri tej izkušnji je potrebno razum izključiti ter se povezati in postati eno z ognjem. V fizičnih zakonih to ni možno, v duhovnih pa je.

Potek priprave nam  omogoča, da za nekaj časa zapustimo fizične zakone in vstopimo v duhovne ter se z bosimi nogami sprehodimo po vroči žerjavici.

Drugo najpogosteje zastavljeno vprašanje je, zakaj se ne opečemo?

Zato, ker smo dobro pripravljeni za to preizkušnjo. Osem urne priprave nas popeljejo od fizičnih zakonov v duhovne. Priprave so sestavljene iz  treh delov:

V prvem delu razložimo nekaj teorije kaj bomo počeli kako se bomo pripravili in kakšne koristi bomo od tega imeli.

V drugem delu sledijo vaje sproščanja, prepuščanja in smejanja.

V tretjem delu zložimo skladovnico polen, vanjo damo listke s strahovi in zakurimo. Nato začnemo proces zbliževanja z ognjem in zaključimo s hojo po ognjeni preprogi.

Kaj nam preprečuje, da se udeležimo rituala hoje po žerjavici

Mnogim je prva misel opekel se bom in zato rajši ne grem. In ko ta prva misel gre skozi, se že poraja naslednja. Kaj pa če mi uspe? Če je to uspelo mnogim, zakaj ne bi še meni? V sebi začutijo občutek zmagoslavja in že se jim  »vrti film«: Če pa mi to zares uspe, potem se bom upal tudi še kaj drugega. Potem mi celo lahko uspe vse tisto kar sem si vedno želel pa nisem upal o tem na glas razmišljati. Kaj bi vse počeli če bi v sebi prebudili moč? Pomanjkanje moči vas naredi boječe, a prav prebujanje ognja v sebi vam daje moč, da postanete vse kar lahko. Vrzite v ogenj svoje strahove in omejitve kot staro šaro pri pomladanskem pospravljanju. Prerastite vaše strahove, sprostite blokirano življenjsko energijo in zaživite tako kot ste si vedno želeli. Če ste se odločili živeti polno življenje boste vedno morali stopiti korak naprej in nikoli ne morete natančno vedeti  ali je ta korak pravi ali ne, dokler ga ne naredite. Naredite ga sedaj. Če ga ne boste,  bo v vas nekaj vse močneje nekaj kričalo »naredi ga«. Strah je največja ovira za vaš osebni razvoj. Pogum je življenjska radost.

In kako se bomo pripravili za hojo po žerjavici?

Že pri samem zbiranju udeležencev se razvije lepa energija. Sledi spoznavanje skupine in takrat boste podelili svoje strahove in pričakovanja z ostalimi udeleženci ter jih zapisali na kos papirja. Tako si bomo naglas povedali svoje strahove  in pričakovanja in začutili povezanost med seboj. Kaj kmalu boste ugotovili kako smo si podobni. Ker je vedno nekaj takih ki so že bili, bodo z vami podelili svoje izkušnje pri prvi hoji po žerjavici in povedali kako so oni premagali svoje strahove. Za hojo po žerjavici se bomo pripravili skozi igro in  smeh. Sledile bodo vaje  sproščanja in prepuščanja in  zaključili bomo s spodbudo »Ti to zmoreš«.  Pred sam začetek hoje po žerjavici vas  bo podpirala celotna skupina kar vam  bo  dokončno razblinilo še zadnje strahove in dvome in vi boste  pogumno ter hrabro zakorakali zmagi nasproti. Mnogi bodo  prvič v življenju deležni podpore cele skupine in se bodo sami na lasti koži prepričali kaj zmorejo če vsi verjamejo v njihove sposobnosti. Ena od najljubših zmag je premagati samega sebe in svoje miselne omejitve. S pomočjo skupine naredimo to lažje. 

Vsi mi imamo svoje »žerjavice«.

Za nekatere je to javni nastop, za druge nova služba, za tretje odprava slabih navad, za četrte vitkanje – prehod v zdrave kile. Seveda je podati se v izkušnjo hoje po žerjavici določeno tveganje, a nič tvegati pomeni nič dobiti. Več kot dvesto vodenih ritualov hoje po žerjavici  in več kot sedem tisoč udeležencev je najboljše zagotovilo za dobre izkušnje. Si lahko predstavljate, da lahko v enem samem večeru presežete vse vaše strahove in jih spremenite v vašo moč? Hoja po žerjavici je temeljna metafora – prispodoba za premagovanje kakršnih koli življenjskih izzivov, težav in ovir  na vaši poti. Misel usmerja energijo in tako moč misli premaga strah telesa. Gotovo ste že slišali: »vse je v glavi«, tako strahovi kot samozavest. Lahko bi celo rekli, da hodimo po žerjavici z glavo, ne z nogami, kajti če v glavi ni vse usklajeno, noge trpijo. Pomanjkanje moči vas naredi boječe. Pri hoji po žerjavici se dotaknemo našega notranjega vira energije, to je naše moči. 

Od fizičnih k duhovnim zakonom

Einstein je s svojo teorijo relativnosti dokazal, da vesolje v bistvu ni materialno, temveč ga sestavlja prepleten vzorec energij in vibracij. Stvari in predmeti so videti ločene, ko pa jih na finejših ravneh zaznamo z našimi čutili, se izkažejo kot čista energija. Raziskave v kvantni fiziki so dokazale, da mi že s samim opazovanjem spreminjamo najmanjše delce. Ni možno nekaj opazovati, ne da bi vplivali na predmet opazovanja. Spomnite se primera, ko ste nekoga opazovali, ne da bi on to vedel in naenkrat je obrnil pogled k vam. Pri materialih kot je kamen in železo to ni tako evidentno, kot pri vodi in ognju ali živih bitjih. Pri slednjih so rezultati očitnejši. Japonski znanstvenik Masuru Emoto je raziskoval »spomin vode« in potrdil omenjene ugotovitve. Pri sami hoji po žerjavici se za trenutek odmaknemo od fizičnih zakonov »teorije ločenosti« in vstopimo v duhovne zakone »enosti« se povežemo z ognjem ter postanemo eno z njim. Poškoduje nas vedno tisto čemu se upiramo, ali hočemo opraviti s silo. Ogenj ima preveliko moč, da bi ga prehodili s silo, bolje je, da se mu prepustimo in postanemo eno z njim. Šele takrat imamo lepo izkušnjo s hojo po žerjavici.

Dvomi v lastne sposobnosti in kako jih odpraviti

Vaša prepričanja določajo vaš potencial, lahko so vam neizmeren vir moči, energij in ustvarjalnosti, lahko pa vas naredijo nemočne boječe in polne strahov. Ste pripravljeni vsaj poizkusiti spremeniti vaša prepričanja in uresničiti vaše cilje? Če še vedno dvomite v vaše sposobnosti ali pa spadate med tiste, ki se na vsako novo izkušnjo temeljito pripravijo, se odločite vsaj za ogled  hoje po žerjavici in tudi od tega boste imeli veliko koristi. Lahko ta notranji nemir ali drugače povedano čustveni naboj potlačite, tako kot ste to naredili že neštetokrat, ali pa se odločite: »sedaj bom opravil z njim«. Ste se pripravljeni soočiti s svojimi strahovi in omejitvami, jim pogledati v oči? Na vaše veliko začudenje boste ugotovili, da je  strah  znotraj votel zunaj pa ga ni. Izkušnje udeležencev kažejo, da se pred samo hojo po žerjavici pojavi ta isti strah, ki vas je že neštetokrat  ustavil, da bi v svoje življenje vnesli odločilne spremembe. Ko ga enkrat presežete, je vaša pot prosta in lažje boste živeli po svoji volji. Pogum odpira vsa vrata in vas pelje v polno življenje. Dvom in strahovi  pa v životarjenje na meji tihega obupa in nemoči.

Koristi od udeležbe na ritualu hoje po žerjavici

Res, zakaj pa bi sploh hodili po žerjavici, kaj bomo od tega imeli? Kakšne koristi? Ali ni to samo dokazovanje? Odgovori so odvisni od posameznikovih potreb, vendar obstaja le nekaj skupnih prednosti, ki nas vzpodbudijo, da gremo v to izkušnjo. Poglejmo si jih:  

Dvigne nam samozavest. Upamo se soočiti z neznanim, kar je v današnjem privatnem in poslovnem svetu odločilnega pomena. Upamo se zakorakat v neznano, ki je  povrh vsega še vroče.  Največ samozavesti potrebujemo, ko želimo začeti nekaj na novo ali pretrgati s starim. Po  izkušnji s hojo po žerjavici bo izginil strah ali dvom, soočili se boste z neznanim in se podali v nove življenjske izzive. Novi življenjski izzivi »kaj pa je to v primerjavi s hojo po žerjavici«. 

Naredimo nekaj »nemogočega«. Ko se v življenju znajdemo v situacijah in teh je v današnjem življenju kar nekaj, se spomnimo izkušnje z žerjavico in si rečemo: tudi hoja z bosimi nogami po žerjavici je bila nemogoča, pa sem uspel! Z večjo dozo samozaupanja se lažje podamo v nove življenjske izzive.

Prevzamemo odgovornost za svoje dejanje. Po žerjavici vedno hodimo na lastno odgovornost. Prevzem odgovornosti je ključnega pomena za razvoj sposobnosti in talentov, osebni razvoj ter uspeh na katerem koli področju dela. S prevzemom odgovornost dobimo zorni kot rešitve,- najdemo poti  iz dane situacije ali problema. Kdor prevzame odgovornost ta prebudi v sebi moč.

Dovolimo, da se uspeh zgodi. V življenju smo navajeni trdo delati in vložiti veliko napora za uresničitev zastavljenega cilja. Pri hoji po žerjavici pa je obratno: imamo izkušnjo, tako da se prepustimo in dovolimo, da se uspeh zgodi. Poškoduje nas tisto, čemur se upiramo ali nudimo upor. Voda se ničemur ne upira in nikoli ne menja svojih osnovnih lastnosti.

Prebudimo notranji ogenj. Ne grejmo se ob ognju drugih, prižgimo svojega. Se še spomnite, koliko energije ste imeli kot otroci? Takrat še niste  bili popolnoma vzgojeni in omejeni. Nelson Mandela je v enem znamenitem govoru povedal: »Naš najgloblji strah ni v nepopolnosti, najbolj se bojimo svoje brezmejne moči«. Naša moč je v stanju spanja in čaka, da se kot feniks prebudi iz pepela. Pomanjkanje energije nas naredi boječe. Za uspeh v življenju in poslu je pomembno dvoje: veliko energije in prava ideja.

Po prebujanju notranjega ognja imamo oboje.

Odločitev je vaša!

Korajža velja!

Se vidimo na vroči preizkušnji!!!

www.hojapozerjavici.si

e-pošta: trojnar@t-2.net;

tel. 041 695 171

Najdete nas tudi na Facebooku  Hoja po žerjavici

Franjo TROJNAR, mojster rituala hoje po žerjavici

 

8. marec je bil v AO zelo poseben dan!

Poleg tega, da je bil pustni torek, Dan žena, čudovit sončen dan, je bil tudi 3. rojstni dan Polone v AO!! In na TO čast smo imeli 1. hrenovka party v tem letu – z vsem, kar se v takem dnevu spodobi….

 

TEAM BUILDING AGENCIJE OSKAR  9 – 12. SEPTEMBER 2010

 

Več… Vtisi iz TB

 

Izhodišče: Ključ do odličnosti je skrit v tistem, kar je našim očem nevidno.

Ko nosimo obleko, se ta umaže. To nas lahko užalosti. Obleko je treba očistiti.

Tako je tudi z nami. To pa je bil eden izmed skupnih zaključkov TB, da se velikokrat obleki bolj posvečamo kot sebi.

Kot cilj smo izbrali vizijo: ODLIČNOST SKOZI ODNOS. Odnos pa je tak, kot smo sami. Če se čistimo, vsak sam in s tem vsi skupaj, so naši odnosi očiščeni. Očiščeno obleko pa je veselje nositi.

REVOLUCIJA

Na tokratnem TB smo se umazanije lotili drugače. Nismo se lotili drgnjenja trdovratnih madežev (to nas ne osrečuje), temveč smo se usmerili k raziskovanju vzrokov umazanije. Če le-te odpravimo, pranje ne bo več potrebno! Lahko se bomo ukvarjali s čim prijetnejšim.

Vzrok pa ni v tistem, kar vidimo, temveč v nečem česar ne vidimo – PA JE!

Recimo, da v nas obstajajo nevidni puhalniki umazanije (podzavest). Kako narediti svet čistejši? Preprosto. Najprej jih je treba VIDETI (ozavestiti). Potem je treba tej pošasti najti dovod energije – in ga prekiniti. Prej nevidne pošasti, ki so v nas bruhale nesnago, zdaj postanejo kup starega železja. Mi pa lahko uživamo v čistem ozračju, ki ga skozi nas prelivamo v odnose.

Le čarobno palčko je bilo treba iznajti. Zdaj se pojavi potreba po novem prostoru: nekem aktivnemu intelektu, od koder bomo poslej lastno čistino širili v misel, besedo in dejanje. To pa je naš drugi izum – rdeča sfera (nadzavest).

ZAKLJUČEK:

Do uresničitve nove vizije nas še čaka POT. Veselimo se je, saj smo se na tem TB naučili HODITI po njej. V vsej različnosti smo sprejeli skupno vizijo – to si želimo! Čistejši odnos do sebe, sodelavcev in soljudi. Čistejši odnos do dela. Hitrost, gibljivost, ustvarjalnost, natančnost in pozornost so silnice, po katerih bodo poslej naša sonca sijala še močneje!

To je vizija, za katero se splača boriti!

Oskar

Več… Vtisi iz TB

Iz egipčanskega suženjstva preko Sinaja v obljubljeno deželo

Uskovnica 03. – 07. Marec 2010

Prekaljeno vodniško ekipo je veselje vedno znova kaliti. Druženje v dobri družbi nas polni z zavedanjem, da je vredno sodelovati v skupni zgodbi Agencije Oskar. Novi potovalni pristopi in razumevanja se iz zasnov preko vodnikov vključujejo v vsako potovanje in vstopajo do vsakega sopotnika.

Preberite preostanek članka »

V življenju je pač tako, da kamorkoli že gremo, vedno vzamemo s seboj nujni tovor, ki ga nikdar ne moremo odložiti ali se ga znebiti – samega sebe.

Ta modrost, vtkana v eno izmed zgodb v tem Popotniškem bazarju po Orientu, je tudi eden izmed pristopov k branju te knjige. Zgodbe so res raznovrstne; pred nami se odpirajo kot pogledi po resničnem orientalskem bazarju, kjer je najti vse mogoče reči. Namen popotovanja pa ni zgolj v tem, da popotnik poteši svojo željo po barvitih eksotičnih deželah ali adrenalinskih prigodah, to je namreč le en del poti, viden na prvi pogled. Veliko močnejši del, ki takoj ne izstopa niti ni nujno, da se zgodi, je potovanje k drugim ljudem, na koncu pa še k samemu sebi. Popotnik, človek z drugačnimi šegami in navadami, govorico, okusi, predsodki, upanji in strahovi v življenju, ves ta tovor sooči v novih okoljih, v stikih z  ljudmi pod drugimi nebesnimi oboki in zvezdami. In ugotovi, da je nebesni obok nad vsemi ljudmi le eden, da nam svetijo iste zvezde in da so žalost, upanje in hrepenenje ljudi z drugega konca sveta enaka njegovim. Tudi v deželah na Orientu. V času globalizacije se vse to morda sliši že precej oguljeno, vendar se danes v svetu na novo postavljajo meje, ki so veliko bolj neprepustne kot resnične fizične pregrade. Del sveta, ki je bil zahodnemu človeku vedno na dosegu roke, se mu danes odmika; od njega ga marsikje loči le še streljaj in to dobesedno.

   Popotniški bazar po Orientu ni običajni potopis, čeprav ponuja tudi uporabne nasvete za te poti. Z množico anekdotičnih prigod – tudi najbolj fantastičnih, z neposrednostjo pripovedovanja iz prve roke (tudi druge in tretje), z obiljem humorja ter pripovedovalčeve samoironije, s čimer vsem so prežete zgodbe, je Popotniški bazar odlična bralna osvežitev v književni zvrsti, ki si je svoj domicil našla tudi na slovenski literarni sceni.

Včeraj so nas kontaktirali iz Radia 1 in prosili za pomoč pri prispevku. Z veseljem smo jim posredovali številko naše vodnice Ane in nastal je prispevek (direktno javljanje) iz sončnega mrka na Kitajskem. Ob poslušanju mi je bilo kar žal, da nisem bil zraven. Kaj pa vam? Sončni mrk 2009 – Agencija Oskar na Radiu 1