Povrhni tromboflebitis na Madeiri
Zdravo Oskar, odzivi na to mešanje stroke in 
turistike so bili različni, v splošnem pa je bilo dobro sprejeto. Na začetku sem vprašala, če lahko kaj malega povem še o Madeiri ali pa naj slike predvajam brez komentarjev. Pa je rekel šef, da naj raje malo skrajšam strokovni del :) – kliknite tukaj Madeira (predstavitev od Sergeje).
Že na začetku sem osvojila moški del publike, ker sem znala odgovoriti na vprašanje, katera slavna osebnost izvira iz Madeire, ni ga pač čez fuzbal …
Nič takega ni na diasih, kar bi bila strokovna skrivnost, tako da, če želiš, lahko vtakneš to v časopis … – kliknite tukaj Madeira (predstavitev od Sergeje).
Sergeja
PS. Poleg povrhnega tromboflebitisa je ta majhen otoček v Atlantiku vrhunska SCENA za raznovrstne zgodbe! Madeiro si lahko privoščite na sto načinov.
Zagotovljeni odhodi! Več … http://www.agencija-oskar.si/portugalska.html
Naročite se na RSS
Akcija – Španija – april 2012
Štiri potovanja za štiri okuse
Preberite tudi – Španija iz mojih oči 
Pred leti se Španija ni “prijela”, letošnja akcija pa že privablja vse, ki si želijo tudi Evropo spoznati in doživeti na tankočuten način. V Agenciji Oskar smo Španijo podrobno raziskali in pripravili za vas. Zdaj so tu, potovanja z veliko mero občutka za deželo, v aprilski akciji pa še cenovno zelo ugodna!
Oskarjeva potovanja po Španiji krasijo naslednje lastnosti:
- v potovanjih je skrita ZGODBA,
- potovanja so pripravljena specialistično,
- velika mera občutka za potovalno deželo ter v človeku prijazen potovalni stil,
- glavne znamenitosti so le ključne točke, v katere umeščamo doživljanje raznovrstnih vtisov,
- potovanja vključujejo doživljanje tradicije in narave v želji začutiti špansko bit,
- dovolj je spontanih sprehodov in aktivnosti, ki prekrvavijo telo in navdihnejo dušo,
- …
Potovati v sklopu aprilske akcije pa ima še naslednje prednosti:
- zagotovljena potovanja,
- zelo ugodne cene,
- najboljši potovalni čas.
Še posebej so potovanja atraktivna za ljubitelje krajših in evropskih potovanj.
Barcelona s Costa Bravo 5 dni (avtobus/letalo)
Odhod: 18. april
Klasično turistično potovanje, kjer se z avtobusom odpeljemo do Katalonije, potem pa obiščemo vse glavne znamenitosti, predvsem pa Barcelono. Vračamo se z letalom v Ljubljano. Ena nočitev je ob morju, dve nočitvi pa v Barceloni. Poleg glavnih znamenitosti (Dalijev muzej, Costa Brava, samostan Montserrat in Barcelona) potovanje vključuje tudi nekaj lepih sprehodov. Zelo ugodna cena!
Potovanje lahko nadaljujete s potovanjem V deželi don Kihota (Katalonija in V deželi Don Kihota 12 dni), kar je odlična kombinacija.
V deželi Don Kihota 8 dni (osrednja Španija + Madrid)
Odhod: 22. april
To je potovalni biserček, ki vas popelje v pravo špansko bit. V spirali okoli Madrida vas tankočutno popeljemo po glavnih znamenitostih osrednje planote (tu je največ španskih Unescojev), prepletemo vas z vasicami in podeželjem ter manj znanimi, pa morda zato toliko bolj čutnimi in doživetimi kraji. Prav tako se sprehodimo po krajih, od koder so izhajali španski osvajalci in začutimo kraje, kjer je svoje dogodivščine preživljal čudni plemič don Kihot.
Potovanje za vse, ki ste v Španiji že bili ali bi želeli tankočutno prodreti v njene skrivnosti.
Preberite tudi – don Kihotova drama
Katalonija in V deželi Don Kihota 12 dni
Odhod: 18. april
Če obe gornji potovanji združimo, dobimo odlično 12-dnevno potovanje.
V ritmu flamenka 8 dni (Andaluzija)
Odhod 29. april
Atraktivno potovanje vas popelje v kontraste Andaluzije – v zlitje španskega in mavrskega stila življenja, v slavna mesta Sevillo, Granado in Cordobo, Gibraltar … Na obalo Sredozemlja in Atlantika. Poleg ogleda glavnih znamenitosti se boste na potovanju sprehodili po najlepših naravnih lepotah dežele, spoznali tudi špansko Kapadokijo in območje belih vasic … Tankočutna potovalna zgodba, ki vas gotovo navduši.
Preberite tudi – Kako so nam Gitani ukradli Cordobo
Se vidimo v aprilski Španiji?
Lep pozdrav, Oskar
Bali, Bali, rajski Bali … – Uvajanje na Indonezijski četverček – tretjič in zadnjič
Želite prebrati prvi del – kliknite tukaj! Za drugi del – kliknite tukaj.
V prvem delu sem vam pisala o dogodivščinah na Javi, zadnjič sem vam zapisala čarovnije in zgodbe, ki so se dogajale na Sulawesiju. Zdaj sta na vrsti še rajski Bali in Lombok.
Po prihodu na balijsko letališče Denpasar nas je najprej udarila huda vročina. Kar oblilo nas je. Sonce, neznosna vročina in vlaga. Do Balija smo namreč imeli bolj ali manj oblačno vreme (zdaj je deževna doba), na Sulawesiju pa smo se gibali na približno 900 m nadmorske višine, kjer so temperature prijetnejše.
Na ogledu templja Tanah lot (otoški tempelj, eden od tisočerih na Baliju) smo bili videti, kot bi ravnokar pretekli maraton – preznojeni in zmatrani kot cunje … Ampak da vidite razliko, ko smo prišli v Ubud, kjer je polno štacunic s cunjicami … Folk je bil kot prerojen. Do takrat namreč še nismo imeli prilike šopingiranja in vsi so navalili na majčke, oblekce, klobučke, saronge (velika cunja za okoli riti) … Končno nas je Oskar spustil s štrika. 
Mimogrede smo šli še v opičji gozd, kjer se je ena potnica spopadla z makakijem – rezultat: globok ugriz v podlaht. Tam so zgleda takih ugrizev precej vajeni, saj so jo zelo hitro zrihtali. Naš šaman Marjan in manjša ekipa potnikov se je naužila energije pri ogromnem drevesu fikusu benjaminu, ostali pa smo kot vajenci to le poskušali. Učinek: meni neznan, saj smo kljub tej energiji na busu proti hotelu vsi pospali.
Naslednji dan pa osvajanje Balija … Najprej predstava Barong (o dobrem in zlem, pošastih, demonih, čarovnicah, opicah, princih), potem ogled tipične balijske hiše (tu ima vsaka hiša svoj družinski tempelj), peljali smo se na rob zunanjega kraterja še enega aktivnega vulkana Batur (peš do notranjega kraterja se nikomur ni dalo), za konec pa še ogled osrednjega templja Besakih, kjer smo imeli priložnost videti pogrebno slovesnost … Trupelce so že zažgali (Balijci so hindujci), mi smo videli le sprevod kakih stotih ljudi, oblečenih v belo in nič kaj žalostnih … To je pač del življenja. Oni itak verjamejo v reinkarnacijo, zato je smrt le nov začetek.
Nasploh smo si glave napolnili z njihovo filozofijo življenja, katerega smisel je ustvarjanje harmonije med dobrim in slabim (zato v njihovih zgodbah in legendah zlo ne umre, ker ni fora, da ga uničiš, ampak da ga sprejmeš in nadzoruješ). Zato balijski hindujci seveda darujejo bogovom, darujejo pa tudi zlim demonom – njih je namreč treba pomiriti, da bodo dali mir … Poučno in dá misliti, res.
Zadnji dan na Baliju smo se zapeljali še v Kuto, da vidimo in občutimo tudi masovni turizem … Saj veste – hoteli, plaže, surferji, lokali, štacune, Avstralci in Američani … Ne hvala, gremo raje na Lombok!
Lombok
Na Lomboku zaključujemo naše potovanje. Nekaj dni čistega užitka v luksuznem resortu med fikusi in palmami v lesenih hiškah, pokritih z bambusom in slamo, kjer ti čedkani fantje in dekleta primaknejo stol in položijo prtiček v naročje, ko prideš na zajtrk, kjer ti zvečer odgrnejo posteljo in poškropijo sobo proti komarjem, kjer imaš le 20 korakov do morja in še manj do bazena, kjer ti prinašajo pijačke k ležalniku, če se ti ne ljubi vstat, in kjer ti v kopalnici rasteta bambus in bananovec in ob slabem vremenu pada dež, ko se tuširaš – pa ne zato, ker bi bilo šlampasto narejeno, ampak ker je tako zrisal arhitekt.
No, pa da ne bi bilo preveč dolgočasno, smo šli en dan še na izlet na Gilije (gili po lomboško pomeni mali otok), kamor smo pripluli z eno staro barkačo, ki ji je (k sreči blizu pristanišča) začel crkavati motor, tam malo posnorkljali ter se nagledali koral in pisanih ribic. Nazaj grede proti resortu smo se ustavili še v prodajalni biserov (na Lomboku imajo veliko farm morskih biserov) in na veliki blatni tržnici s hrano, kjer prodajajo vse, kar se dá jesti – vse vrste znane in neznane zelenjave, sadja, začimb, mesa, rib …
En dan smo izkoristili za izlet po otoku. V Sukarari so nas naučili tkati. Na Lomboku se dekle ne more poročiti, dokler sama ni sposobna stkati songketa (oblačila za posebne priložnosti). Enega mora narediti za bodočo taščo, enega za bodočega tasta in enega za ženina. Tudi poročni običaji so nekoliko nenavadni: fant ugrabi dekle in jo odpelje k prijatelju za tri dni (tam spita v ločenih sobah, nič henkipenkija), potem prijatelj obvesti fantove starše, oni obvestijo dekletove starše, in če jim fant ni všeč, skušajo dobiti dekle nazaj (ali pa jo izobčijo iz svoje družine). Če je fant sprejemljiv, se lahko poročita z manjšim obredom v mošeji (potem pa je henkipenki že dovoljen), a prave priprave na poroko se šele začnejo … Dekletovi bratje od ženina lahko zahtevajo kar koli (denar, bivole …). Če jim ženin ne ustreže, dekle izobčijo iz družine, če pa zbere vse, kar zahtevajo (to lahko traja več mesecev), pa se začne pravi žur (ohcet) in seveda potem vsi srečno živijo do konca svojih dni.
Izlet po Lomboku smo zaključili s sprehodom po blatnih riževih poljih, in kot se za Oskarja spodobi, smo to storili med hudim nalivom. Povsod je bila voda, v poljih, na blatnih stezicah, iz zraka je lilo kot za stavo! Mi pa smo lepo hodili in ne morete verjeti, pri tem ful uživali! Padali so komentarji, da kaj takega pa v življenju še nismo doživeli … Na koncu riževih polj nas je za nameček čakala še deroča reka, ki smo jo morali pregaziti, voda pa je segala nekaterim tudi do pasu. No, ko smo vsi premočeni kot cucki pričofotali do bližnje vasi, so nas seveda obkrožili vsi vaški otroci, ki najbrž že dolgo niso videli prismojenih turistov, ki v dežju brodijo po blatu.
Naša skupinska avantura se zaključuje in jaz počasi vstopam v novo zgodbo … Mesec in pol bom sama iskala rajske kotičke na širnem otočju. Kdaj se vam ponovno oglasim – če me v kakšni odmaknjeni vasi kar ne poročijo – pa je odvisno tudi od dostopnosti interneta …
Uživajte!
Nina
Obisk pri Pedru Opeki na Madagaskarju
V decembru smo se z našimi sopotniki odpravili na Madagaskar.
Potrkali smo tudi na vrata velikega človeka, ki pomaga najbolj revnim na Madagaskrju, že od svojega 18. leta.
Kaj vse smo videli, si lahko ogledate v galeriji.
Foto: Ana Marija Muster
Vtisi s potovanja po Kubi (29. oktober – 9. november 2011)
»Lepo, doživeto potovanje, zelo dober vodnik, še boljša družba. 
Midva z možem lahko samo pohvaliva, ker s toliko pozitivnimi ljudmi v skupini še nisva bila. Mislim, da je tudi to vplivalo na dobro vodenje našega Cheja. To, z revolucionarji, mi je bilo res všeč, čeprav nad politiko nisem ravno preveč navdušena. Bili smo res kul. Sicer pa so mi bili najbolj všeč pohodi po tropskem gozdu …« (Marijana Truhačev)
»Ob slovesu z Romanom smo mu izrekli priznanje za odlično vodenje. Kar lahko dodam sedaj, je, da je bil izbor poti po Kubi odličen. V teh dneh sem se pogovarjal z nekaterimi, ki so bili v podobnem času na Kubi. Večina jih pride samo do Trinidada, naprej pa ne. O Comandanciji še niso slišali …« (Bojan Žiberna)
»Bilo je nad pričakovanji …, bilo je nepozabno …, bilo je … POPOLNO! In hvala našemu vodniku Cheju za strokovno vodenje …, za vso potrpežljivost in za vso pozornost, ki nam jo je namenil.« (Erika Nabergoj)
»Še so dobri vodniki, le odkriti jih je treba … In so vodniki, ki dajejo več …
Ko se znajdeš 
v prenapolnjenem vsakdanjiku, polnem zahtev, pričakovanj in obremenitev zunanjega in notranjega hrupa, se potovanja željnemu človeku kot odrešitev nudi pobeg v neznani svet … Izbereva Kubo. Fenomenalno! Zgodba nerazumljivih si nasprotij. Premami naju svet plesa, kjer duša lahko svobodno zajema iz studenca glasbe … Spoznavava nove sopotnike. Kakšna krasna skupinica! S pretkanim občutkom našega vodnika se že prvi dan vzpostavi medsebojno zaupanje in ob skupinski dinamiki doživljamo skupno zgodbo, kakršne sama, v lastni režiji, ne bi mogla nikoli doživeti. Iz dneva v dan sledijo nova presenečenja. Dobrovoljna pisana druščina, opremljena s humorjem in s kubanskimi, duha poživljajočimi tekočimi specialitetami, doživlja svojo revolucionarno zgodbo. Bili smo kot velika družina.
Pozitivna energija in 
profesionalen odnos sta bila Romanova vstopnica za naš nepozaben izlet in uresničitev naših popotniških pričakovanj naše pravljice.
Jadrali smo na krilih tvoje domišljije, Che, in soustvarjali lastno zgodbo po tvoji zamisli … Na koncu smo bili vsi enotni: imeli smo se fantastično in imeli smo odličnega vodnika.
In prišel je tisti 13. dan, ko si se nam za vedno zapisal v naša srca. Svojo iskreno, srčno zahvalo za naše druženje si podprl z bogato popotnico globokih misli in dobrih želja za življenje in nas pustil solzne, brez besed … Vsakega zase, v svojem razmišljanju o premalo cenjenih življenjskih vrednotah …
Dragi Roman Požeg, hvala ti. Si človek z veliko začetnico. Nisi le profesionalen in srčen pri svojem delu, si človek z moralnimi vrednotami, s čutom do sočloveka; človek z dušo …
Kako je že dejal »Alberto« 
ob slovesu? ‘Kapo dol! Dober si! V imenu cele skupine ti želimo vso srečo!’
To ti iz srca želiva tudi midva. Pri Oskarju in v tvojem osebnem življenju!
Lahko se zgodi, da bomo še kdaj pisali skupno zgodbo … V veselje nama bo …« (Milena in Andrej Selčan)
»Letos sem se poročila in potovanje po Kubi sva si z možem izbrala za najino poročno potovanje. To je bila prava izbira! Bili smo manjša skupina in očitno smo se prijavili »ta pravi«, saj smo bili res usklajeni, enotni v vseh odločitvah, čeprav večinoma v parih, prav nič poparčkani. K temu je veliko pripomogel naš vodnik Roman – Che s svojo prilagodljivostjo in potrpežljivostjo, ki nam je nadel revolucionarne kapice in imena, in nas tako povezal s kubansko zgodbo. Nisem si tako predstavljala svojega poročnega potovanja, a bilo je veliko veliko bolje, kot bi lahko upala. To potovanje mi je dalo bistveno več, kot sem si lahko želela. Dalo mi je same lepe spomine in doživetja ter nova poznanstva zelo zanimivih in duhovitih ljudi. Nič ne bi spremenila, če bi lahko, bi še enkrat isto doživela z istimi ljudmi …« (Sonja Kadivec)
Po Indiji in Nepalu
Pogled na potovanje od Delhija do Katmanduja Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal.
Na Šrilanko Zdaj
Letos mineva šesto leto od mojega prvega potovanja na Šrilanko. Spominjam se, kako malo turistov je bilo na otoku, ko sem ga obiskala prvič. Sem in tja kakšen.
Razen domačih burgerjev, mešancev med domačini in kolonialisti, je bilo tujce skorajda težko srečati.
Nekateri so nas gledali skorajda z občudovanjem, ko smo kot slovenska skupina 18 potnikov leta 2006 tja prvič izpeljali potovanje. Jasno, takrat je divjala vojna na severu otoka in le malokdo si je upal sploh pomisliti na potovanje. Poleg nekaj Norvežanov smo bili edini tujci na otoku, ko nas je prišla posnet lokalna televizija. Nam pa se je seveda zdelo fino, ker smo izpadli pravi potovalni »heroji«.
V bistvu je vojna zelo škodila domačemu gospodarstvu in dolgo časa onemogočala napredek, 
ki taki deželi pritiče. Obilica sonca, rodovitna zemlja, dva monsuna, ki prinašata dež, pa dolge peščene plaže, valovito osrednje hribovje poraščeno s čajevcem, sloni, začimbe, drago in poldrago kamenje, kavčuk, ribe, …. na drugi strani pa bogata zgodovina budizma, velikanske stupe, ki skrivajo v svojih zidovih več kot 2000 let zgodovine in veliki namakalni rezervoarji, ki so omogočali preživetje civilizacije.
Vsa ta bogata naravna in kulturna dediščina uvršča »solzico sredi Indijskega oceana« med potencialne naslednike Singapurja. Tako pravijo nekateri.
Ampak vse te lepote ne bi prišle do izraza, če Šrilanka ne bi imela tistega, kar jo dela tako posebno in drugačno od ostalih dežel. To je njena neverjetna mehkoba. 
Začutiti jo je v ljudeh in njihovih nasmejanih, čokoladnih obrazih, čuti se v mehkem tropskem ozračju, v pokrajini ki se iz nižavja prevesi v nežno valovanje osrednjega hribovja in blagem vetru, ki hladi včasih že težko in precej vlažno ozračje ob obali. Del mehkobe se odraža v belini, ki krasi v belo oblečene romarje, ko recitirajo svete tekste in prižigajo sveče s priprošnjami v budističnih svetiščih.
Mehkobo je začutiti v vrednotah, ki jih polagajo v roke svojih otrok. Sočutje, spoštovanje, hvaležnost, prijaznost in ljubeznivost v mislih, besedah in dejanjih. Vse to je del budistične tradicije, na katero so domačini, ki se imajo za varuhe Teravada budizma tako zelo ponosni.
Pred dvema letoma je bilo sklenjeno premirje. Zadeve so se začele urejati, dotok tujega kapitala in predvsem drugačna prerazporeditev 
državnega denarja se kaže v bistveno izboljšani prometni infrastrukturi, večji in boljši hotelski in gostinski ponudbi, čuti pa se tudi v odnosu do tujcev.
Cene, ki so bile včasih enake za vse, postajajo za tujce višje.
Zato je zdaj čas za obisk blesteče Lanke, kot ji ponosno pravijo domačini. Dokler zobje hitrega razvoja še niso načeli mehke sredice tega tropskega raja. Za vse tiste, ki se sprašujete ali je preveč podobna Indiji in ali je zato vredna obiska ?
Sijoča Lanka je vsekakor vredna obiska. Je samosvoja in edinstvena, mehka, ljubezniva in sočutna. Vse dokler ne zagrizete v prvi čili!
Sara Alt
TAKA – Kenija in Tanzanija
Iz norega zahodnega sveta v nori tretji svet…a z jambo, sopa, sejju in ntana se nasmehnejo tako otroci kikujev, masajev in bušmanov. Z veseljem in radovednostjo smo odkrivali ta njihvo in tudi naš svet, kot tudi svet mnogih živali in nemalokrat smo se počutili kot igralci v kakšnem dokumentarnem filmu ali novodobnem jurskem parku. Res nepojemljivo in neponovljivo. In kot pravi naš 10-letnik – najbolje pa je bilo streljati z lokom in loviti z bušmani…in sploh biti daleč od tega prehitrega sveta!
družina Kunšek
Prava Havana
Havana, prestolnica Kube je mesto polno nasprotij
in preseneča za vsakim ovinkom. Sprehajaš se po starem delu Havane, ki je skoraj popolnoma obnovljen, ker so ga prepoznali kot del svetovne kulturne dediščine. Tu se lahko brezskrbno sprehajaš po mavričnih ulicah, občuduješ kolonialno arhitekturo, posedeš v kavarni na cafecito cubano – kubansko kavico, si privoščiš slaščico ali sok iz sladkornega trsa. Da, to je srce stare Havane in kraj kamor prihaja večina tujcev, skoraj lahko bi verjel, da je cela Havana podobna temu delu mesta. Seveda je tudi to Havana, ampak to je le eden izmed mnogih obrazov tega mesta.
Sprehodi se samo dve uličici stran iz Stare Havane in tvoja prijateljica ti bo pokazala drugačen obraz…
Tu so ulice precej manj čiste, nekje kanalizacijski sistem ne obratuje več, drugje se stavbe rušijo same vase. Mladeniči igrajo bejzbol na ulici, otroci
se lovijo in igrajo, sredi vsega tega nereda, ker je to normalno, drugega skoraj ne poznajo.
Ulice polne starih kolonialnih stavb, na križiščih so drevesa, manjši parki. Jutranje sonce ustvarja posebno atmosfero, ko se igra s sencami in obledelimi barvami stavb. Na nekaterih pročeljih so samo še ostanki starega ometa, ki pričajo o tem kako prelepo in bogato je nekoč bilo to mesto. Stavbe, ki bi morale biti že zdavnaj zrušene, so tu čebelnjaki, srečna domovanja domačinov, taka kakršna so. Kajti cement in drug gradbeni material sta na tem otoku privilegij redkih. Prideš do kraja kjer se preko cele ulice razprostira zidarski oder. Na ta zidarski oder se z vsake strani naslanjata dve ogromni stari stavbi, tako se preko odra medsebojno podpirata in za enkrat, še ne zrušita. Vstopiš.
Velika vhodna odprtina stavbe te vodi v njeno notranjost. 
Skloniš se in paziš, da se ne zapleteš v pajčevine električnih žic, ki se razpredajo vsepovsod brez kakršnega koli reda, no vsaj na videz se ti zdi tako . Obrneš se na desno in opaziš napol podrte stopnice, otroci se tu mirno igrajo in skačejo gor in dol po stopnicah. Pot te vodi do notranjega dvorišča. Množica balkonov obrnjenih na dvorišče je polna konzerv od hrane v katerih sedaj rastejo cvetlice, ravno oprana oblačila, ki se sušijo in blaga svetloba na dvorišču te ogromne več nadstropne stavbe, delujejo kot z drugega sveta. Z balkonov te gledajo družine Kubancev. Dekleta ti mahajo, otroci kričijo, stare gospe se tiho smejijo. Kubanci so skromni, vztrajni in ponosni ljudje.
Ana Marija Grbanović
Magija dneva 11.11.2011
11.11.11 se odprejo vrata 11 – 11, ki predstavljajo komunikacijo z zgornjim svetom. Priporočam, da se na ta dan povežete z ljudmi, ki jih čutite, kot svoje “pleme” in se poglabljate v svoj ideal (smisel) življenja, saj je le ta zagotovo povezan z zgornjim svetom, vašim severnim Luninim sečiščem, življenjsko nalogo, oziroma s tistim, v čemur ste najboljši in srečni.
11.11. je močno magično število in predstavlja prehod, zato ima 11. november tudi simbolen pomen, sploh je poudarjen letos, ko imamo kar tri krat enajst. Dan je primeren za meditacijo, po svetu bodo potekala različna obredja, ezoterično je to pomemben trenutek, saj odpira vrata, skozi katera lahko vidimo svojo prihodnost.